Govor

Luka Lukić

Hvala lepa.

Torej, jaz bi, glede na to, da je bilo poročilo objavljeno, bi mogoče samo na hitro šel čez par povzetkov iz poročila.

Namreč prva stvar, ki jo je treba upoštevati pri tem poročilu, da gre za poročilo iz tako imenovanega covidnega obdobja, kjer je tudi Inšpektorat za delo imel pooblastila za nadzor nad ZNB in se je veliko, veliko teh prijav in nadzorov vršilo na tem področju, se pravi upoštevanja tedaj veljavnih odlokov.

Zdaj, v tem pogledu je treba takoj povedati, da te številke, kot so, tudi v prihodnosti ne bodo več take, ker bomo tudi delo usmerjali bolj v, ne toliko v številčenje nadzorov kot v nadzore na najhujših primerih kršitev. Težava statistik namreč, kar je tudi razvidno po pogovoru z vsemi zaposlenimi na inšpektoratu, je v tem, da zasledovanje številk vodi v nadzore zaradi nadzorov. Kaj to pomeni? To pomeni, da inšpektor pride, opravi nadzor in ga želi čim prej zaključiti, zato, da bo ujel kvoto. Tega, tega v prihodnosti ne bo več, bo pa usmerjeno v iskanje ravno to, kot je primer / nerazumljivo/ in odkrivanje takih kršiteljev, ki ne bi smeli delati, sploh.

Upoštevajoč to, nekaj številk, v letu 2021 je inšpektorat prejel 6 tisoč 797 prijav, na področju varstva in zdravja pri delu tisoč 688, na področju delovnih razmerij 4 tisoč 914, socialna inšpekcija je pa prejela 200 prijav. Tu spet naletimo na težavo, ki jo, upam da, se bo zdaj tudi s politično voljo pospešeno rešila in to je kadrovska podhranjenost Inšpektorata za delo. Na Inšpektoratu za delo je zaposlenih 123 ljudi, kar je absolutno premalo za, glede na število poslovnih subjektov. Na nekaterih območnih enotah so zadeve kadrovske že tako zelo kritične, pa jaz ne bi o tem govoril, da ne bi kakšnim kriminalcem dajal ideje, da je nekje bolje.

Tako da, potem, v letu 2021 so se izvajali tudi, aja, pardon, z vseh, število kršitev, se pravi v letu 2021 je bilo ugotovljenih 18 tisoč 343 različnih kršitev in na podlagi tega je bilo izdanih 9 tisoč 736 upravnih in prekrškovnih ukrepov, na ter 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Skupno je bilo izrečenih za 3 milijone 546 tisoč in še nekaj evrov glob. Pretežno pa so, saj pravim, pretežno pa je treba upoštevati, da gre tu, da so tu notri vključeni tudi nadzori v covidnem obdobju, ko je Inšpektorat za delo opravljal nadzore, ki tudi, ki je dobil dodatne pristojnosti, ne.

Zdaj na varstvu in na področju varstva in zdravja pri delu je treba izpostaviti, da je najpogostejša kršitev glede zagotavljanja varstvenega zdravja delavcev tisoč 7 kršitev, potem kršitve glede ustreznosti delovne opreme 638 kršitev, kršitve glede zagotavljanja osebne varovalne opreme 594 kršitev in kršitve glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela 559 kršitev. Največ kršitev se ga, skoraj tretjina, je v gradbeništvu, sledi predelovalna dejavnost, 18 odstotkov kršitev dejavnost trgovine, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in približno 5 odstotkov kršitev s področja dejavnosti gostinstva.

Potem pri, na področju delovnih razmerij v letu 2021 in to tudi naprej, je najbolj pereča problematika plačilo za delo. Tukaj je treba poudariti, da je del pristojnosti iz tega ima tudi Finančna uprava Republike Slovenije, mi bomo v nadaljevanju, ne, ker jaz sem zdajle na začetku svojega dela, tudi kolega Boštjan, smo prevzeli, bom rekel, vodenje inšpektorata tri tedne nazaj in ena od usmeritev, stvar, ki jo bomo pospešeno pristopili, je sodelovanje z ostalimi državnimi organi, ne, ker so nekatera področja, kjer zakonodaja daje različne pristojnosti različnim organom in neke skupne akcije so absolutno nujne, ker medtem, ko se odstopajo prijave in teče ta komunikacija tako kot teče ima kršitelj čas stvari popraviti. Skratka, se pravi, 60 odstotkov kršitev na področju delovnih razmerij je povezanih s plačilom za delo. Zelo pereča problematika je regres, kjer tudi smo že in bomo še tudi v sodelovanju z ministrstvom pozivali k nekim predlogom sprememb zakonodaje, ki bi olajšala pregon kršilcev te temeljne pravice delavcev.

Tako da sedaj lahko gremo tudi v podrobnosti. Bistveno, kar je, saj pravim, da se bodo v usmeritve spremenile. Spremenile se bodo v tem pogledu, da bo cilj inšpektorata temeljita in podrobno obravnava najbolj perečih poslovnih subjektov, da se da jasno in glasno sporočilo, da je kršitev temeljnih pravic delavcev kaznivo dejanje in kot tako nima prostora nikjer. Tako da, to pomeni, da se bo tudi, potem ljudi in spodbujalo in da se bo temu primerno tudi stimulacije, ki so do sedaj bile vezane na doseganje številk. Ampak to, ponavljam, v praksi pomeni, da šibak, nepoglobljen nadzor. Da se bo spodbujalo poglobljene nadzore, se pravi, da bodo primer Marinblue in Selea, ki na žalost še zdaleč niso edini, že v kali zatrti. S tem bi jaz v bistvu na kratko predstavitev zaključil pa podrobneje lahko tudi, potem.