Hvala lepa.

Lep pozdrav spoštovani predsednici, kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade!

Ob tovrstnih temah običajno poslanke in poslanci glasujemo za mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Danes sem tukaj v nekoliko drugačni vlogi, ker sem pred tremi leti, se pravi leta 2019, bil skupaj z mojimi kolegi iz Poslanske skupine NSi sopodpisnik Zahteve za oceno ustavnosti kar treh zakonov: Zakon o vinu, Zakon o gozdovih in Zakon o Triglavskem narodnem parku.

Kako smo takrat razmišljali? Razumite tudi moje razmišljanje kot nekoga, ki prihaja iz podeželja in so mu predvsem Zakon o vinu, Zakon o gozdovih zelo blizu, morda nekoliko manj Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki pa je v vsakem mandatu najmanj dvakrat, trikrat na dnevnem redu. Torej, da vam ne jemljem vašega dragocenega časa. V zakonu o vinu je določeno, da se lahko z globo od 650 do 6 tisoč 500 evrov kaznuje vsaka fizična oseba, manjši pridelovalec, to je manjši vinogradnik, ki obdeluje od 0,1 hektarja do enega hektarja vinograda ali izpolnjuje druge alternativno naštete pogoje največ 10 tisoč kilogramov grozdja ali 8 tisoč litrov vina. Tudi če pridelka grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov ne trži, če kot proizvajalec do 20. novembra ne prijavi celotnega pridelka in produktov pridelave iz tega pridelka, četudi je namenjen samo za lastno uporabo.

V enem stavku: če ne prijavite, zdaj je čas trgatve oziroma smo v zadnji fazi, če do 20. novembra mali vinogradnik ne izpolni te prijave, ki gre zgolj za neko evidenco, potem lahko dobi tudi do 6 tisoč 500 evrov kazni, od 650 do 6 tisoč 500.

In ko smo podpisovali to Zahtevo za oceno ustavnosti, smo zapisali, da ocenjujemo, da je glede na to, da prijava pridelka po teh določbah zakona nima prav nobene posebne vloge, ker gre za izpolnjevanje uradniških evidenc in da je kazen torej nesorazmerno visoka. Pojdite zdaj med svoje male vinogradnike in jim povejte, da bodo lahko dobili globo, če do 20. novembra ne bodo prijavili pridelka, da bodo lahko dobili globo do 6 tisoč 500 evrov. Toliko na kratko, Zakon o vinu.

Zakon o gozdovih. Tukaj izpodbijamo določbo, da lahko posameznik, ko izvaja pašo v gozdu, ko to ni dovoljeno z gozdno gojitvenim načrtom, prejme globo od 400 do 800 evrov, pri tem je pa treba izpostaviti, da pojem paša ni definiran niti v Zakonu o gozdovih, niti v kateremkoli drugem zakonu. Tako ni jasno opredeljeno, kakšno ravnanje je prepovedano in sankcionirano, je pa definirana globa. Posameznik tudi ne more vedeti, na kakšen način in koliko časa se dejanja katerekoli živali razumejo pod pašo.

V tem zakonu se izpodbijajo tudi določbe glede nespoštovanja določil o knjigovodski listini, ki mora spremljati gozdne lesne asortimente, ki so naloženi na katerokoli prevozno sredstvo. Globa za nespoštovanje določil o knjigovodski listini je določena na 2 tisoč 500 do 50 tisoč evrov za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ali samostojne podjetnike posameznike, za fizične osebe, ki prevažajo gozdno lesne asortimente brez knjigovodske listine ali knjigovodske listine ne vročijo na vpogled, pa v višini od 3 tisoč, pardon, od 300 do 5 tisoč evrov.

Zakaj se s temi določbami ne strinjamo? Takole smo, takole razlagamo; globe za omenjeni prekršek so po višini identične kakor za sečnjo na črno oziroma kot za sekanje gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo, kar pomeni, da je prevoz brez knjigovodske listine oziroma z napačnimi ali nepopolnimi podatki, po teži popolnoma enak prekršek kot sekanje gozdnega drevja brez ustrezne odločbe, ker gre za dejanski poseg v naravo in za okoljsko škodo. Najvišja kazen je tudi več kot štiridesetkratnik, štiridesetkratnik najvišje možne vrednosti lesa, ki se lahko prepelje z enim prevoznim sredstvom.

In še na kratko v zvezi z odločbo, odločbami Zakona o Triglavskem narodnem parku. Tukaj pa izpodbijamo odločbo oziroma določbo, da znaša globa, če posameznik vozi, ustavlja ali parkira motorno vozilo v naravnem okolju Triglavskega narodnega parka, razen če gre za vožnjo, ki je dovoljena na, ki je dovoljena po triinštirideseti točki prvega odstavka 13. člena zakona, od 500 do 3 tisoč evrov, obenem pa se mu lahko zaseže predmet, s katerim je bil prekršek povzročen. Kako utemeljujemo. Vlagatelji zahteve se strinjamo, da mora biti v Triglavskem narodnem parku predvidena omejitev vožnje in parkiranja za motorna vozila, vendar bi morala biti višina globe za takšne prekrške določena sorazmerno z varovanjem javne dobrine in primerljiva z globami za podobne prekrške oziroma bistveno nižja od glob, ki se izrekajo za prekrške, ki v večji meri posegajo v varovane dobrine. Vlagatelji ob tem menimo, da je določilo problematično tudi zato, ker posamezniki niti niso vedno informirani o tem, da se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, saj table z opozorili in obvestilom, kje se nahajajo, niso postavljene po vsem območju.

Toliko na kratko, zakaj izpodbijamo posamezne določbe omenjenih treh zakonov in tudi zakaj bom glasoval proti mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa.