Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi prisotni!

Kot predstavnica resorno pristojnega ministrstva za področje volilne zakonodaje vam želim predstaviti Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga nove uredbe o volitvah poslancev Evropskega parlamenta. Spremembe akta o volitvah poslancev v Evropski parlament potekajo po posebnem zakonodajnem postopku. Predlog sprememb akta pripravi Evropski parlament, Svet EU ga lahko spremeni, kar pa mora parlament odobriti, nato pa ga mora svet enoglasno sprejeti. Akt stopi v veljavo, ko ga potrdijo vse države članice Evropske unije. Predlog uredbe je Evropski parlament v zakonodajni postopek predložil konec maja 2022. Predlog uredbe bi nadomestil akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta iz leta 1976, Vsebinska obravnava predloga uredbe na Svetu EU se še ni začela, saj se čaka na mnenje pravne službe Sveta EU, ki naj bi bilo v kratkem pripravljeno predvidoma do novembra letos.

Namen predloga uredbe je sprejetje enotnejšega evropskega zakona o volitvah poslancev v Evropski parlament, ki bi temeljil na jasnih skupnih načelih in pravilih. Volitve v Evropski parlament se namreč v veliki meri organizirajo v skladu z nacionalnimi pravili, ki se med državami članicami močno razlikujejo. Posledično pa zaradi tega obstaja vrsta različnih volilnih sistemov. Glavne spremembe v predlogu uredbe so: poleg nacionalnih volilnih okrožij se uvede vse v nizko volilno okrožje, v katerem bi bili nosilci list kandidati za predsednika Evropske komisije iz vsake politične družine, z namenom okrepiti demokratično in vse evropsko razsežnost evropskih volitev. Posledica te ureditve je tudi možnost vlaganja vseunijskih list, prek katerih se izvoli dodatnih 28 poslancev. Upravičeni predlagatelji teh list so evropski volilni subjekti. Vsak volivec bo tako imel dva glasova, enega za izvolitev poslancev v Evropski parlament iz nacionalnih volilnih okrožij in enega za izvolitev poslancev v Evropski parlament iz vseunijskega volilnega okrožja.

Nova je tudi postavitev evropskega volilnega organa, ki opravlja neodvisni mandat za vodenje evropskega volilnega imenika, vodenje kandidacijskega postopka za vse unijske liste ter razglasitev volilnih rezultatov, reševanje sporov v zvezi s skupnimi standardi evropske volilne zakonodaje in drugo. Na novo bo določeno, da se volilna kampanja lahko začne 8 tednov pred dnevom volitev. Za volilno kampanjo v vseunijskem volilnem okrožju se evropskim volilnim subjektom nameni ustrezna finančna sredstva iz proračuna Evropske unije. Uvaja se enoten dan volitev v Evropski parlament, in sicer bi to bil 9. maj, ko obeležujemo dan Evrope. Po vsej Evropski uniji se uvede enotno usklajena najnižja starost, ko lahko oseba voli ali kandidira na volitvah. Predlog uredbe določa najnižjo starost za glasovanje 16. let in za kandidiranje 18. let.

V okviru vsebinske razprave na Svetu EU, bomo prosili za dodatna pojasnila, kaj pomeni zadnji stavek prvega odstavka 4. člena, ko določa, da se enotna starost 16. let za volilno pravico določi brez poseganja v ustavne rede, ki določajo najnižjo starost za volilno pravico 18. ali 17. let. Za namene odkrivanja in preprečevanja dvojnega glasovanja na volitvah v Evropski parlament, je rok za pripravo volilnega imenika v posamezni državi članici najpozneje 14. tednov pred dnevom volitev. Predlog predvideva, da se napake v volilnem imeniku lahko popravijo do dneva volitev.

V obravnavanem predlogu stališča izpostavljam, da Republika Slovenija podpira prizadevanja za krepitev Evropske unije, zato je načeloma odprta za pobude k večjemu poenotenju evropskega političnega prostora kot sredstva za krepitev evropske demokracije in Unije same. Kljub temu pa je treba v času sprejemanja akta dodatno pozornost nameniti njenemu obsegu z načela, z vidika načela subsidiarnosti in sorazmernosti, glede na veljavno nacionalno zakonodajo. Treba je jasno opredeliti volilni postopek v vseunijskem volilnem okrožju, evropski volilni imenik in evropski volilni organ-

V predlogu stališča Republike Slovenije tudi opozarjamo, da je pri harmonizaciji rokov za nacionalne volilne imenike treba zagotavljati ažurnost podatkov in upoštevati dejstvo, da nimajo vse države članice uvedenih elektronskih volilnih imenikov, kjer so popravki možni do dneva volitev.

Hvala za vašo pozornost.