Ko gre za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice, gre za uresničevanje ustavne pravice, kajti ta pravica je izrecno zapisana v Ustavi, saj gre za temelj demokratične ureditve. Zaradi tega je izvedba volilnih opravil izjemno pomembna in volitve je potrebno izvesti tako, da nanje ne pade nikakršna senca dvoma, kar velja za celoten potek volilnih opravil. Zadnje volitve sta zaznamovala dva dogodka, ki vsekakor mečeta temno senco na izvedbo volitev v tehničnem in pa pravnem smislu, ko gre za spoštovanje teh norm, o katerih danes tukaj govorimo, tudi ustavnih načel. Prvi je bil prepozno natisnjen volilni material in pa potem še prepozno poslan, zaradi česar so mnogi Slovenke in Slovenci v tujini volilni material bistveno prepozno, mnogi celo po izteku rokov za glasovanje, kar jim seveda pomeni, da jim je država na ta način onemogočila uresničevanje ustavne pravice. Osebno odgovoren za to je tisti, ki je vodil pač službo Državne volilne komisije, to je gospod Vučko. On je kasneje to poskušal prevaliti na druge, vendar senca ostaja. Ko gre - še enkrat poudarjam - za uresničevanje volilne pravice, se moramo zavedati, da ima vsak državljan, vsaka državljanka, ki je polnoletna in mu ni odvzeta pač pravica to pravico po sami Ustavi in nihče nima kakorkoli pravice posegati vanjo, še več. Država je dolžna zagotoviti vsakomur, ne glede na to, ali se nahaja znotraj meja Republike Slovenije ali pa nekje v tujini, možnost, da jo lahko dejansko izkoristi, to je dolžnost vseh, ki v tem postopku sodelujejo. V danem primeru je bila ta očitno kršena. Že to samo po sebi bi moralo v normalni državi zadoščati, da se pokliče vse, ki so pri tem bili neposredno udeleženi, predvsem pa osebo, ki je za to odgovorna, na odgovornost. Odgovornost bi tu morala biti glavna beseda.

Toda zgodba z volitvami se je, potem še nadaljevala. Razglašeni so bili takrat še neuradni rezultati volitev in ti so veljali skoraj dva tedna, do trenutka, ko je naslednji dan bil na vrsti podpis predsednika države o razglasitvi volilnih izidov. Takrat pa so se iznenada premislili in ugotovili, da je za kar 6 razglašeno izvoljenih poslancev objavljen napačen rezultat. Bili so iz različnih strank: iz SDS, Svobode, Levice in tako naprej in da se pač tisti, ki so že urejali stvari v službi, ki so že urejali stvari doma se pripravljali na novo dolžnost pri opravljanju funkcije niso izvoljeni, nekateri drugi pa so. To je šlamastika. Kdor pozna volilni sistem, kdor ve, da imamo normalni, navadni Dontov sistem, ve, da ta Dontov sistem, njegov izračun poteka na osnovi najbolj preprostih matematičnih operacij. Sama razdelitev količnikov se deli s številom od ena do števila mest, vsak rezultat postavi po velikosti v stolpec in potem po šteje, kolikokrat se posamezna stranka pojavi v tem stolpcu tako v resnici poteka Dont in potem razdelitev po znotraj posameznih list po volilnih enotah po doseženem odstotku znotraj volilnih okrajev znova po doseženem odstotku v volilnem okraju, zaradi njihove različne velikosti, da se to kompenzira in na koncu se pač preračuna ostanke spet po velikostnem redu. Preprosta operacija. Zanimivo pa je, da je služba potem, ko je ugotovila napako razglasila: »Ja, da bi bili potrebni meseci časa, če bi to računali na roke.« Ustavni pravnik dr. Toplak je ta izračun opravil v nekaj urah pa sploh ni specialist za matematiko ali pa za to volilno aritmetiko, ampak ta izračun, še enkrat poudarjam, je zelo, zelo enostaven in obsega samo osnovne matematične operacije. Iz vsega tega sledi, da je to, kar se je zgodilo nedopustno, je sramota, šlamastika in spet bi moral za to nekdo odgovarjati, vendar do tega trenutka ni, še več. Pri pregledu dela Državne volilne komisije se je izkazalo, da pri njej prihaja do velikih napak tudi znotraj pač same službe, in sicer z vidika delovno pravne zakonodaje, do šikaniranja, do hudih postopkovnih napak. Ko smo o tem govorili na odboru, je bilo zanimivo, kako je prihajalo do posmehovanja, ampak gospe in gospodje, to ni bila ugotovitev nekoga, ki bi to ocenjeval politično, ampak je to ugotovitev inšpekcije, delovno pravne inšpekcije, ki je pregledala pač poslovanje službe in je tudi izrekla sankcije oziroma sankcijo, ki je povezana z Zakonom o prekrških na tej osnovi. Zadnja stvar, ki bi morala vse skrbeti, kolikor bi šle seveda zadeve tako, kot bi morale, je vprašanje javnosti dela. Tudi pri zadnjih volitvah se je najprej postavilo vprašanje, zakaj ne bi kar lepo dovolili skenirane oziroma potem objave posameznih zapisnikov, seveda potem, ko so podpisani in potrjeni, ko so dokončno sprejeti. Potem je bilo to zavrnjeno, potem se je reklo, da bi samo povzetke, te razglase, no, in potem je bilo še to zavrnjeno. In potem se človek vpraša, kaj se v resnici skriva. In da ne gre spet samo za pomislek opozicije, kot se je poskušalo banalizirati zgodbo na odboru, naj vas opozorim, da je gospod Anton Gašper Frantar, nekdanji predsednik Državne volilne komisije in ugleden pravnik, sam že pred dvemi leti opozarjal na te, na mejne službe pač Državne volilne komisije, jim nasprotoval in opozarjal, da samo upa, da ne bo pač oziroma »Upam, da izgona medijev iz Državne volilne komisije ne bo,« če citiram točno njegove besede. To vsekakor postavlja pod vprašaj, zakaj tak odnos in zakaj se vse te stvari skriva. Na vsej tej osnovi so bili že storjeni koraki, in sicer je eden od članov Državne volilne komisije predlagal, da zaradi nevestnega, nepravilnega dela ter zanemarjanja in malomarnega opravljanja svojih dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije s tem, ko ni izvedel tehničnih nalog za pravilno objavo začasnih in delnih izidov volitev v Državni zbor, s čimer je Državni volilni komisiji nastala nepopravljiva škoda zaradi padca zaupanja v to institucijo, kar je nesporno dejstvo, zaradi malomarnega opravljanja svojih dolžnosti, zaradi česar je pri tisku glasovnic za volitve v Državni zbor prišlo do štiridnevne zamude, kar je posledično pomenilo, da so bile glasovnice v tujino poslane kasneje in je bila s tem posledično onemogočeno glasovanje po pošti iz tujine večjemu številu volilnih upravičencev, hkrati pa tudi zaradi nezakonitosti v postopku izredne odpovedi službe Državne volilne komisije, na katero je preložil svojo odgovornost za nastalo zamudo zaradi malomarnega opravljanja svoje dolžnosti s tem, ko je spregledal elektronsko sporočilo predstavnika liste s pripombo oblikovanja glasovnic in zaradi delovanja v nasprotju z Zakonom o volitvah v Državni zbor s tem, ko je posegel v pristojnost Državne volilne komisije tako, da o prejetih podpisih podpore poslancev za kandidacijske liste ni obvestil Državne volilne komisije in je brez odločitve državne volilne komisije sam potrdil, katere liste kandidatov kandidirajo s podpisi najmanj treh poslancev predlagal razrešitev vodje službe, vendar je večina odločila potem tako, da je to zavrnila, iz vsega tega smo v Poslanski skupini SDS predlagali, da bi sprejeli dve priporočili.

In sicer prvi, da bi priporočili Vladi Republike Slovenije, da pripravi in sprejme takšne rešitve volilne zakonodaje, s katerim se bo povečal nadzor nad delom Državne volilne komisije, ki izvaja volilna in referendumska opravila, zagotovilo enakost položaja v volilnih in referendumskih postopkih ter zakonitost, nepristranskost in objektivnost dela Državne volilne komisije ter s tem poštenost izvedbe volitev ter referendumov, da ne bi bilo nobenega pač suma nepravilnosti, nobenega tovrstnega madeža več. To bi moralo biti ja samoumevno, če bi bila Slovenija zares demokratična država. In potem drugo priporočilo, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in predlaga v sprejem takšne rešitve, ki bodo uveljavile odgovornost članov Državne volilne komisije in službe Državne volilne komisije v primerih, ko prihaja do množičnih nepravilnosti pri volilnih opravilih, malomarnega in nevestnega opravljanja dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije ter s tem nepopravljive škode zaradi padca zaupanja v institucijo. Tudi to bi moralo biti v normalni demokratični državi samoumevno, toda vladajoča koalicija se je najprej na seji norčevala, potem pa je obe priporočili zavrnila. Človek se vpraša zakaj. Če je kdo ob tem pomislil na tiste znane besede iz zgodovine, da ni pomembno, kdo in kako glasuje, pomembno je, kdo šteje glasove. Josip Visarijonovič Stalin, veliki vzornik nekaterih socialistov, je to izjavil, potem spoštujem njegovo mnenje. Vsekakor pa to, kar se dogaja, odpira veliko vprašanje, kako je s pripravljenostjo te službe, da v celoti in dosledno izvršuje zakonodajo, ki ureja volitve, ki ureja referendume ter skrbi za brezhibno in pravilno izvedbo volitev. Da je tu nekaj hudo narobe, dodatno prepričuje dejstvo, da je zdaj že tretja uslužbenka te službe zapustila službo zaradi razlogov, ki so bili predstavljeni s strani ene od teh uslužbenk tudi v intervjuju; ta intervju veliko pove o metodah dela, ki so nesprejemljive. Dejstvo pa je, da je to potrdilo, pravilnost teh navedb, tudi inšpekcijsko telo, se pravi, delovnopravna inšpekcija, ki je pregledala poslovanje in izrekla ukrep. Da je prišlo do napak pri pošiljanju glasovnic, je nesporno dejstvo. Da je prišlo do napak nedopustne razglasitve napačnih delnih rezultatov in potem se je to pustilo dva tedna, je tudi dejstvo. In da se je napako popravilo v zadnjem hipu. Kaj bi bilo, če se tega ne bi opazilo. Vse to pove, da služba, taka kot je, ne opravlja svojega dela. Da Državna volilna komisija očitno v teh razmerah ne more popolnoma opravljati svojega dela in da je iz tega razloga vprašanje izvedbe volitev in referendumov v Sloveniji pod vprašajem. Javnost dela v tem primeru je nujna, je pogoj in temelj nadzora. Zaradi tega so kakršnekoli tendence, da se javnost izključuje iz dela volilnih organov, nesprejemljive, saj je to edini način, da se poveča zaupanje v volitve in s tem zaupanje v celoten sistem. Da bi lahko vse to dosegli, pa bi morali ta mesta prevzeti, očitno, ljudje, ki bodo nalogi strokovno dorasli in seveda dorasli tudi po svojih etičnih in strokovnih normah, ki bodo to službo izvajali na način, ki bo v korist Sloveniji, v korist zaupanju v volitve in ki bodo imeli enaka merila za vse. In za to v resnici gre.

Žal so bila ta priporočila na odboru zavrnjena, zato o njih ne bomo odločali. Toda problem, pa če se vladajoča koalicija še tako nojevsko postavlja, da ga ne vidi, obstaja, je tu, je pereč in ga treba bo urediti.