Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Potem, ko smo v tej dvorani pred nedavnim že predstavljali Rebalans proračuna za leto 2022, vam danes predstavljam Predlog sprememb proračuna za leto 2023 in Predlog proračuna za leto 2024. Oba sta bila pripravljena v zelo negotovih razmerah, v veliki meri pogojenih s posledicami vojne v Ukrajini, hkrati pa še vedno ne zaključene krize, vezane na epidemijo covid. Zaradi nepredvidljivega razvoja na energetskih trgih, kar je v veliki meri odvisno od dogajanja oziroma razvoja dogodkov v Ukrajini, se bo osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik prepletala z ukrepi za blažitev posledic krize Covid in že omenjene energetske krize, ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami.

Drugi razlog za skrb je stanje javnih financ. V letih 2017 do 2019, so bile slovenske javne finance nominalno uravnotežene, ob sicer pozitivni proizvodnji vrzeli, kar je z vidika strukturnega salda v letu 2019 pomenilo rahel strukturni primanjkljaj zaradi zelo ugodne pozicije v gospodarskem ciklu. Leti 2020 in 2021, so zaznamovali protikoronski ukrepi. Z gospodarskega vidika sta ti dve leti popolnoma različni. V 2020 smo doživeli resen upad, leta 2021 pa močno rast, z vidika javnih financ pa sta bili obe leti izredno negativni. Podobno velja tudi za leto 2022, ki ga poleg še vedno prisotnih protikoronskih ukrepov spremljajo posledice vojne v Ukrajini, rast cen energije, hrane, ter posledično inflacija. Ključni problem pri tem niso enkratni oziroma začasni protikoronski ukrepi, kateri učinki se sicer približujejo 5 milijardam in pol, ampak strukturne spremembe predvsem na odhodkovni strani javnih financ. Slednje so zaznamovali predvsem posegi v pokojninsko zakonodajo, ki so dodeljevali dodatne pravice, odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so s predkoronskih 5,5 milijarde v 2019 narastli na letos načrtovanih 6,7 milijarde. To predstavlja 22 % rast v obdobju 2022, 2019 in preko 7 milijard prihodnje leto. Sledijo posegi v zdravstveno blagajno, vezano na financiranje dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Ko se je s prvim marcem letošnjega leta, z novelama zakona o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skrajšalo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca z več kot 30 dni na več kot 20 dni in s financiranjem stroškov izolacije. Če so nadomestila za bolniško odsotnost pred korono stala manj kot 400 milijonov evrov, bodo letos znašala preko 700 milijonov. Zaradi porasta porabe zdravil, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje, pa še dodatnih 130 milijonov evrov.

Sprejet je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi z visokimi javnofinančnimi posledicami in brez zagotovljenega vira financiranja. Govorimo o približno 1 % BDP, torej obnov ob njegovi polni uveljavitvi preko 500 milijonov letno. Transferji posameznikom in gospodinjstvom rastejo tudi v času gospodarske rasti. Izstopajo povečanja na področju osebne asistence uvedene v letu 2019, za kar je letos namenjenih že 180 milijonov evrov. Sprejeti so bili številni zakoni z visokimi javnofinančnimi posledicami. Gre za investicije v zdravstvo, šport in kulturo, kar stane približno 250 milijonov letno. Zakon o znanstveni, raziskovalni, investicijski dejavnosti določa obvezno povečanje izdatkov v odstotku od BDP. Zaradi zavez na področju obrambnih izdatkov, se je finančni načrt Ministrstva za obrambo od leta 2019 povečal za 300 milijonov evrov.

Omenim lahko še dodatna zaposlovanja ob nestimulativni zakonodaji, ki ima vgrajena avtomatska napredovanja, višja so tudi vplačila v proračun EU zaradi brexita in visokih prebranih carin, kar letos znese približno 200 milijonov več kot leta 2019. Spomladi je bila sprejeta še zakonodaja, ki znižuje prihodke iz pomembnega javnega finančnega vira dohodnine, zato so se škarje odprle dvojno, tako zaradi bistveno višjih odhodkov kot zaradi posega na prihodkovno stran. Glede na navedeno in upoštevanju kriznih razmer, zaradi katerih bo potrebno tudi v prihodnjih proračunih zagotavljati denar za interventne ukrepe, zgornja meja odhodkov v letu 2023 pravzaprav ne more biti veliko presenečenje. Je pa v tem jasno, da potrebujemo resen razmislek o prioritetah in novem družbenem dogovoru, ki bi omogočil uravnoteženje porabe, ki naj jo financirajo javne finance z davčnim bremenom oziroma davčnim prestrukturiranjem, ki je za to potrebno. Ob tem bodo pomembne tudi strukturne reforme, ki jih načrtujemo na področju zdravstva, zelenega prehoda, digitalnega preboja in z usmeritvijo razvojnih sredstev v tehnologije in povečujejo dodatno dodano vrednost in krepijo slovensko gospodarstvo. Verjamem, da bomo z njimi lahko naslovili izzive, ki sem jih opisal vključno z demografskim problemom in prioritetami iz koalicijske pogodbe. Zagotovo pa pot ne bo lahka, saj živimo v negotovih razmerah, v katerih moramo vzporedno gasiti tudi tekoče požare.

Spoštovane poslanke in poslanci, naj se zdaj dotaknem še podrobnejših številk. S spremembami Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2022-2024 zvišujemo zgornjo mejo izdatkov sektorja država na približno trideset celih ena milijarde v letu23, leta 24 pa bo nekoliko nižja in sicer 29,6 milijarde evrov. Tako je za leto 23 dovoljena zgornja meja izdatkov državnega proračuna določena na približno 16,7 milijard evrov, za zdravstveno blagajno je zgornja meja 4,3 milijarde, za pokojninsko blagajno je zgornja meja 7,1 milijarda evrov, za lokalne skupnosti pa je zgornja meja izdatkov določena na približno 2,9 milijarde evrov. Za leto 24 je struktura izdatkov po denarnem toku podobno, približno 15,5 milijard evrov za državni proračun, kar pomeni znižanje za 7,1 odstotka v primerjavi z letom 23. Na ostalih blagajnah na lokalni skupnosti pa se zgornja meja izdatkov v primerjavi s prihodnjem letu povečuje, in sicer, 4,6 milijarde evrov za zdravstveno blagajno, 7,6 za pokojninsko ter približno 3 milijarde za lokalne skupnosti. Fiskalne cilje prilagajamo premišljeno, da ne bi ogrozili okrevanja in da bi omogočili zadosten obseg investicij, ki spodbuja gospodarsko aktivnost.

Temu cilju sledita tudi oba predlagana proračuna. Veljavna zakonodaja omogoča povečano financiranje in investicijsko aktivnost občin, ki je podprta tudi z črpanjem sredstev strukturnih skladov in mehanizma za okrevanje in odpornost. Predlagane spremembe odloka za to določajo za 450 milijonov evrov višji obseg izdatkov proračunov občin za 2023 in kar za 575 milijonov evrov za 2024. V pokojninski blagajni se povečujejo izdatki tako, zaradi večjega števila upokojencev kot tudi zaradi uskladitve pokojnin, ki je posledica napovedane rasti plač in pričakovane inflacije, k višanju izdatkov pokojninske blagajne prispevajo tudi obveznosti, ki so bile z zakoni sprejete po uveljavitvi proračunov proračuna za leto 22, njihovi finančni učinki v letih 23 in 24 pa so višji od predstavljenih v zakonu. Na dodatno zvišanje izdatkov pokojninske blagajne bo leto 24 vplival tudi zamik izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj bodo sredstva v višini 65 milijonov evrov za ta namen preusmerjena v zdravstveno blagajno. Zdravstvo je ena od prioritetnih področij te Vlade. Zaradi rasti odhodkov tudi kot posledica obvladovanja bolezni covid-19 je za leti 23 in 24 predvideno proračunsko financiranje v ocenjeni višini 235 milijonov evrov, rast izdatkov zdravstvene blagajne je tudi posledica zakonov, sprejetih v letih 21 in 22, tako se rast odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje za leto 23 glede na veljavni odlok zvišuje za 595 milijonov v letu 23, v letu 24 pa za 740 milijonov evrov, kar pomeni, da je zgornja meja izdatkov določena pri 4 milijarde 340 milijonov v letu 23 in 4 milijarde 590 milijonov v letu 24. Čeprav se državna potrošnja nominalno povečuje, njena rast izražena kot delež v BDP tudi v letih 23 in 24 postaja ocenjujemo, da bo pod deležem iz let 20 in 21. V teh letih je delež državne potrošnje v BDP presegel 20 odstotkov, v letu 22 pa bo znašal 19,1 odstotka, medtem ko na ravni EU v letu 23 še vedno veljajo izjemne okoliščine oziroma splošna odstopna klavzula so slovenski Fiskalni svet o obstoju izrednih okoliščin glede na domače fiskalno pravilo ni izrazil enoznačno. Pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2023, 2024 smo upoštevali jesensko gospodarsko napoved Umarja, ki napoveduje ena 1,4 % rast BDP v letu 2023, v letu 2024 pa 2,6 %. Rast zaposlenosti se bo umirila in bo malo pod enim odstotkom, kljub temu pa se bo število brezposelnih zniževalo. Umar v letih 2023 in 2024 pričakuje umiritev inflacije v primerjavi z letom 2022, ko naj bi dosegla 9,8 %. V letu 2023 naj bi predvidena inflacija znašala 6 %, v letu 2024 pa naj bi se znižala na 2,9 %.

Ob upoštevanju, da bo treba v prihodnje financirati ukrepe, povezane z omilitvijo draginje, je vlada v proračunu 2023 rezervirala za ta namen 1,2 milijardi evrov, v Predlogu zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2023 in 2024 pa začrtala pravila glede namenskosti porabe teh sredstev, to pomeni, da teh sredstev ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih bo z interventnimi zakoni sprejel državni zbor. V letu 2023 bodo z revizijskega vidika v ospredju projekti, podprti predvsem z EU viri iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, ki se v naslednjem letu tudi končuje, hkrati pa bo pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja nove finančne perspektive 2021-2027.

Kar se tiče prihodkov državnega proračuna v letih 2023, 2024. V letu 2023 prihodki načrtovani v višini 1,4 milijarde, kar je 13 % več kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2023, medtem ko so odhodki določeni pri 16,7 milijarde evrov oziroma 25 % več kot je bilo sprejeto v proračunu za leto 2023. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je za leto 2023 ocenjen na 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 % BDP. Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijarde, torej 3,1 % več kot leto prej, odhodki pa v višini 15,5 milijard, kar je 7,1 % manj kot v letu 2023. Primanjkljaj državnega proračuna po državnem toku je za leto 2024 ocenjen na 1,7 milijarde oziroma 2,6 % BDP. Vlada leta 2022 v sprejeti dohodninski reformi ni sprejela nobenih dodatnih ukrepov oziroma davkov, s katerimi bi zapolnila ocenjen 700 milijonski izpad prihodkov v obdobju 2022-2025, zato smo se v luči napovedanih makroekonomskih gibanj in aktualnih tveganj odločili za spremembe dohodninske zakonodaje, s katero bomo popravili nekatere predhodne ukrepe in spremembe. S tem bomo že v letu 2023 zaustavili javnofinančni izpad prihodkov z namenom zagotovitve javnofinančne stabilnosti. Podrobnejši razrez prihodkov državnega proračuna kaže, da za leto 2023 skupaj načrtujemo 10,8 milijard evrov davčnih prihodkov, 562 milijonov nedavčnih prihodkov in 1,8 milijarde evrov sredstev, prejetih iz proračuna EU. Za leto 2024 pa načrtujemo 11,5 milijarde evrov davčnih prihodkov, 553 milijonov nedavčnih prihodkov in 1,5 milijarde evrov sredstev iz proračuna EU. Vzporedno bomo še naprej izvajali tudi administrativne poenostavitve, ukrepe za izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in v smeri večje digitalizacije. Zaradi močnega odboja gospodarske aktivnosti v letu 2021 so številna podjetja ob poračunu v letu 2022 doplačala razliko v akontaciji davka od dohodkov pravnih oseb, kar je po sistemu denarnega toka in načina obračuna tega davka povzročilo visoko rast teh prihodkov v letu 2022. Kljub posledično višjim mesečnim akontacijam za leto 2023 po principu denarnega toka ocenjujemo 2,5 % padec prihodkov iz tega naslova. V letu 2024 ob umiritvi razmer, stabilizaciji rasti cen in približevanju dobavnih verig evropskim trgom znova pričakujemo rast davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer v višini 5,4 %. Ob predvideni umiritvi učinka zadržane potrošnje za leti 2023 in 2024 pričakujemo nižjo rast pobranega DDV. Leta 2023 naj bi se zvišal za 6,2 %, leta 2024 pa za 6,6 %. Na nižjo rast zasebne potrošnje in posledično manj pobranega davka na dodano vrednost kot lani, vplivala povišana inflacija, ki bo vplivala na realno stagniranja razpoložljivega dohodka.

Posledično pričakujemo tudi znižanje okrepljene stopnje varčevanja, ki je med epidemijo močno porasla.

V letih 2023 in 2024 načrtujemo izrazito povečanje prihodkov iz proračunov EU, saj se končuje obdobje črpanja sredstev iz programskega obdobja 2014 do 2020. Prihodki iz proračuna EU bodo v letu 2024 nižji za 17,3 % glede na prejšnje leto, a bodo kljub temu ostali na visoki ravni, torej v višini 1,5 milijard evrov, saj se pričakuje pospešeno črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027 in mehanizma za okrevanje in odpornost. Zato je načrtovana višina prihodkov prejetih sredstev iz EU v letu 2021 še vedno nad njihovo realizacijo, v letu 2022 pa tudi nad veljavnim proračunom za leto 2023.

Kar se tiče odhodkov državnega proračuna, kot sem že omenil, načrtujemo v letu 2023 odhodke v višini 16,7 milijarde evrov, v letu 2024 pa naj bi dosegli 15,5 milijard evrov.

Na področju plač in drugih stroškov dela so prav v času priprave in sprejemanja predloga proračunov potekala pogajanja med Vlado in Sindikati javnega sektorja glede povišanja plač in določenih povračil, povezanih z delom. V predstavljenih proračunskih predlogih smo dogovorjene dvige plač in nekaterih povračil upoštevali.

V celotnih odhodkih predloga sprememb proračuna 2023 predstavljajo izdatki za blago in storitve 6,5 % delež, dosegana je približno 1,1 milijarda evrov. V letu 2024 naj bi ta delež znašal 6,8 %, kar je prav tako približno 1,1 milijarda evrov. Največ izdatkov za blago in storitve v letu 2023 načrtujemo za tekoče vzdrževanje, in sicer 303 milijone evrov, v letu 2024 pa 273 milijonov, od tega več kot polovico pri Ministrstvu za infrastrukturo za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture. Sledijo odhodki za poseben material in storitve, kar vključuje predvsem stroške, povezane z modernizacijo in opremljanjem enot Slovenske vojske ter stroške vodenja železniškega prometa.

V okviru že omenjenih rezerv so zajeta naslednja sredstva: 260 milijonov evrov, načrtovanih v sklopu tekoče proračunske rezerve za namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Zamen spopada z naraščajočimi življenjskimi stroški na podlagi ocen predvidene inflacije so načrtovana sredstva v višini 1,2 milijardi evrov. 60 milijonov evrov je načrtovanih za nepredvidene namene v povezavi s covidom-19. 90 milijonov evrov za prve interventne sanacije naravnih nesreč v okviru programa posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč.

Poleg navedenega so pri Ministrstvu za finance v okviru splošne proračunske rezervacije v višini 180 milijonov evrov načrtovana tudi sredstva za izraz za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027. Sredstva so načrtovana v obliki rezerve, ker v fazi priprave proračuna 2023 poraba teh sredstev še ni opredeljena z izvedbenim načrtom. Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike, torej tega programa za leta 2021 do 2027.

Hkrati so pri organu v sestavi Ministrstva za finance, to je Uradu RS za okrevanje in odpornost, načrtovane pravice porabe za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost v višini približno 391 milijonov evrov.

V okviru subvencij načrtujemo subvencioniranje zasebnih podjetij in zasebnikov ter subvencioniranje javnim podjetjem. Namenjamo jih zlasti razvoju podeželja, ureditvi kmetijskih trgov, izvajanju prometne politike in prestrukturiranju turizma.

V primerjavi s sprejetim proračunom 2023 se povečujejo sredstva za financiranje ukrepov za obvladovanje energetske krize. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom v predlogu sprememb proračuna 2023 namenjamo 1,9 milijard evrov, predlogu proračuna 2024 pa prav tako približno 1,9 milijard evrov. Pri načrtovanju smo upoštevali veljavne politike na tem področju, gibanje števila upravičencev, predvidene trende, ki jih narekujejo demografski dejavniki, razmere na trgu dela ter usklajevanje transferov posameznikom in gospodinjstvom, osebno asistenco in socialno varstvene prejemke. V tem sklopu smo načrtovali tudi sredstva za regresiranje prehrane za učence in dijake, subvencioniranje študentske prehrane, financiranje brezplačnega vrtca za družine, ki imajo več otrok v vrtcu, sofinanciranje razvojnih oddelkov v vrtcu, subvencioniranje šole v naravi, subvencioniranje prevoza dijakov in študentov ter nezgodno invalidsko zdravstveno zavarovanje vrhunskih športnikov, prispevke vrhunskim športnikom, subvencioniranje najemnin, sredstva za družinskega pomočnika in rejnine. V strukturi vseh načrtovanih transferov posameznikom in gospodinjstvom največji delež predstavljajo družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom, transferji nezaposlenim, štipendije, transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja in boleznine. V okviru tekočih transferov občinam smo največji obseg sredstev načrtovali za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine prejemajo skladno z zakonom o finančni razbremenitvi občin. Tako zakon o izvrševanju proračuna določa, da se občinam za namene uravnoteženja razvitosti v proračunskem letu zagotovi sredstva v višini 8 % skupne primerne porabe, preostala sredstva so namenjena predvsem za sofinanciranje skupnih občinskih uprav, sofinanciranje občinskih projektov v Triglavskem narodnem parku, spodbude za zaposlitev brezposelnih oseb, popravilo gozdnih cest v zasebnih in državnih gozdovih, sofinanciranje dvojezičnega poslovanja občin in delovanja občinskih in samoupravnih narodnih skupnosti, sofinanciranje uresničevanja ustavnih pravic stalno naseljene romske skupnosti v občinah, regresiranje prevozov učencev zaradi nevarnih zveri ter za program razvoja podeželja. Pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja so za leto 2023 sredstva načrtovana v višini 1,8 milijarde evrov, kar predstavlja 28,5 odstotno rast glede na sprejet proračun leta 2023. Za leto 2024 se načrtovana sredstva zvišujejo še za dodatnih 15,2 % na 2,12 milijarde evrov. V okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja načrtujemo tudi sredstva za financiranje obveznosti države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obveznosti države do sklada obrtnikov in podjetnikov.

V okviru tekočih transferov v javne zavode so vključena sredstva, ki se iz državnega proračuna namenjena za izvajanje javne službe. Tovrstna sredstva pomenijo več kot 15 % vseh odhodkov državnega proračuna, in sicer približno 2,8 milijarde v letu 2023 in enako v letu 2024. Proračun je razvojno naravnan, kar izhaja tako iz obsega sredstev za investicije in investicijske transfere. Te so za leto 2023 oblikovane v višini 2 milijardi 452 milijonov evrov, kar je največ do zdaj. V letu 2024 pa za investicije in investicijske transfere namenjamo približno 1,8 milijarde evrov. Znižanje sredstev v letu 2024 je predvsem posledica zaključka večletnega finančnega okvira 2014-2020, ta se zaključuje v letu 2023, v katerem bodo sredstva črpana z večjo intenzivnostjo, saj je naš cilj, da se razpoložljiva sredstva v celoti porabijo. V letu 2024 bodo projekti v večji meri podprti s sredstvi sklada iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz novega finančnega okvira 2021 do 2027. Vlada z lastnimi sredstvi in podporo različnih mehanizmov EU podpira predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije, s čimer zasleduje zastavljene cilje Evropske unije in cilje iz strategije razvoja Slovenije ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. V okviru zelenega prehoda bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti s posodobitvijo izvajanja javnega potniškega prometa, posodabljanju železniške infrastrukture in v še večjem obsegu pri projektih za prehod na obnovljive vire energije. Subvencioniranje javnega prometa in tudi z brezplačnim prevozom za upokojence zasledujemo ne zgolj cilj večje uporabe javnega potniškega prometa in s tem zelene mobilnosti, temveč tudi prispevamo k večji mobilnosti upokojencev in mladih. S tem sledimo ne le spodbujanju zelenih, temveč tudi socialnih projektov.

V letih 2023 in 2024 nadaljujemo z investiranjem na področju prometne infrastrukture, saj pospešeno posodabljamo železniško infrastrukturo, ki bo omogočala večjo trajnostno mobilnost, posledično pa zmanjšala tako izpuste toplogrednih plinov kot tudi povpraševanje po fosilnih gorivih. Ključni projekt ostaja dokončanje železniške povezave Divača-Koper, kjer je predvidena pospešitev projekta v letih 2023-2026. Da bodo učinki te investicije čim višji, se posodablja tudi železniška povezava od Ljubljane do Divače. V sklepni fazi je posodobitev železniške povezave od Ljubljane do avstrijske državne meje. Ker je Ljubljana vozlišče in stičišče različnih koridorjev, ostaja posodobitev ljubljanskega vozlišča prioritetna naloga. Na tem področju je energetska kriza spodbudila povečanje evropskih kohezijskih sredstev za sofinanciranje gradnje novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. S tem dajemo dodaten pospešek prehodu na obnovljive vire energije in zmanjšujemo odvisnost od fosilnih goriv.

Na področju varstva okolja bomo v letu 2023 nadaljevali investicije v oskrbo s pitno vodo in upravljanje odpadnih voda. Njihov cilj je med drugim zagotavljanje zdravega življenjskega okolja in krepitev trajnostnega razvoja. Prav tako bo treba zaradi podnebnih sprememb investirati v projekte upravljanja meteornih voda in saniranje neurejenih odlagališč. Spodbujali bomo tudi velike investicije za večjo produktivnost in konkurenčnost ter trajnostno naravnane investicije z vlaganji v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo dolgoročno omogočili večjo produktivnost, boljše okrevanje, odpornost, rast in konkurenčnost gospodarstva. Pri tem bomo posebno pozornost namenili zagonskim mikro, malim in srednjim podjetjem. Pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja pospešena digitalizacija poteka na vseh družbenih podsistemi, od javne uprave, šolstva, zdravstva, kmetijstva, gozdarstva in gospodarstva.

Na področju digitalizacije vzgojno-izobraževalnih zavodov se je v času covida-19 izkazalo, da del teh zavodov, v večini na ruralnih območjih, nima ustreznega dostopa do interneta, večina tudi nima ustrezno urejenega lokalnega računalniškega omrežja. Za izboljšanje stanja sta v proračun vključena projekta, v okviru katerih bo optične povezave za internet po načrtih dobilo 228 vzgojno-izobraževalnih zavodov, posodobljena pa bodo tudi računalniška omrežja. Do konca leta 2023 se bodo zaključili projekti za izgradnjo gigabitne infrastrukture, s čimer bo odpravljenih okoli 15 tisoč belih lis, s tem bo približno 15 tisoč gospodinjstvom omogočen širokopasovni dostop do interneta. Na področju digitalizacije se izvajajo tudi projekti za digitalno preobrazbo gospodarstva, ki so skladni s strategijo digitalne transformacije gospodarstva in naslavljajo celovito digitalno preobrazbo podjetij oziroma njihovih poslovnih procesov za vključevanje naprednih digitalnih tehnologij. Kombinacija različnih tehnologij je uporabljena za namen zelenega prehoda, zagotavljanja večje energetske učinkovitosti sistemov in tudi za transformacijo klasičnih storitvenih sistemov, kar bo podjetjem omogočilo boljši dostop do trga, vstop na nove trge in rast na teh trgih. Na tem področju so zagotovljena tudi sredstva za zeleni slovenski lokacijski okvir, katerega osnovni namen je nadgradnja in povezava prostorske geoinformacijske infrastrukture na Ministrstvu za okolje in prostor. Cilj tega projekta je predvsem povezati okoljsko in prostorsko podatkovno infrastrukturo z vsemi podsistemi Ministrstva za okolje. V letih 2023 in 2024 so predvideni tudi projekti za digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva. Zadnja zdravstvena kriza je zelo jasno pokazala na pomanjkljivosti zdravstvenega sistema v Sloveniji, zato so investicije v posodobitev zdravstvenega sistema ena od prednostnih nalog te Vlade. V letu 2023 so tako predvidene nujne investicije v celotno zdravstveno mrežo v skupni višini približno 220 milijonov evrov ter digitalizacijo storitev. Izpostavljamo še investicije v Univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor ter energetsko prenovo slovenskih bolnišnic, pospešeno pa se pripravlja dokumentacija za izvedbo investicij v investicijski kliniki v Ljubljani in Mariboru.

Spoštovane poslanke in poslanci, predloga proračunov sta pripravljena skrbno, ob sodelovanju zelo širokega števila deležnikov in v dobrobit celotne Slovenije, tako državljank in državljanov kot tudi gospodarstva. Proračuna sta razvojno naravnana, hkrati pa dopuščata prostor za ukrepanje Vlade v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer. Na delovnih telesih vam želim konstruktivno razpravo in upam, da boste čez dober mesec dni lahko oba proračuna skupaj z Zakonom o njunem izvrševanju in krovnim fiskalnim okvirom potrdili.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala, gospod minister za finance.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2023/2024 predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2024 končana. predsedniku Vlade doktor Robertu Golobu in ministru za finance Klemnu Boštjančiču se zahvaljujem za predstavitvi.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2024. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2023 vložijo najkasneje 3 dni pred sejo Državnega zbora, na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2024 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 20. oktobra 2022.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO POGOJEV ZA ZAKONITOST VOLITEV, ENOTNO UPORABO ZAKONODAJE, KI SE NANAŠA NA VOLILNE IN REFERENDUMSKE POSTOPKE ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, INTEGRITETE, NEPRISTRANSKOSTI IN OBJEKTIVNOSTI DELA KOMISIJE TER POŠTENOSTJO IZVEDBE VOLITEV TER REFERENDUMOV.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. V zvezi s predlogom priporočila je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

In za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, mag. Branku Grimsu.

Izvolite.