Ja, najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni!

[Moje ime je Ana Sobočan, prihajam iz Fakultete za socialno delo, Univerze v Ljubljani.] Lahko razpravljam ali predstavitev samo? / oglašanje iz dvorane/ Lahko? Lahko predstavim.

Tudi jaz bi rada predstavila, sicer je kolegica tudi na moje področje, se pravi področje socialnega dela dala nekaj podatkov. Pa vendar bi rada tudi jaz rekla, da je posvojitev pravna ureditev, ki temelji na posebnem varstvu in skrbi za otroke, kot veste. Postopek odločanja glede posvojitve se odvija na sodišču, je pa pri presoji temeljno delo Centra za socialno delo, ki pa daje ocene o primernosti prirediteljev za posvojitev in skrbno preučijo koristi otroka. Temelječ na znanju in vrednotah socialnega dela v socialno delovni praksi pri posvojitvi delujemo v smeri največjih koristi otrok in njihove pravice do zase najprimernejših staršev. Oziram se zdaj predvsem na člen oziroma situacijo glede starševstva.

Torej, v korist otrok je, da se kot potencialni posvojitelji presojajo vse osebe, ki želijo posvojiti, da bi tako lahko med vsemi izbrali za otroka najprimernejše starše. Spolna usmerjenost ne sme pomeniti ovire pri tej presoji, saj bi bilo to neustrezno iz znanstvenega vidika, se pravi, raziskave s področja koristi otrok in njihovega zdravja, uspešnosti, razvoja, psihosocialne prilagojenosti in tako naprej kažejo, da tukaj ni nobenih zadreg.

Neustreznost iz strokovnega vidika, se pravi, govorim iz pozicije socialnega dela, kjer izhajamo iz koristi otroka in otroku iščemo najprimernejše starše, pri tem pa spolno usmerjenost staršev ne določa zmožnosti starševstva in tudi etičnih vidikov. Se pravi, vprašanje diskriminacije, izključevanja preprečuje strokovno presojo in možnosti otrok, da dobijo zase najprimernejše starše.

Sodobna, psihološka, sociološka, antropološka, psihiatrična in druga znanja v družini ne podpirajo razlikovanja med primernimi oblikami partnerstva in starševstva na podlagi spolne usmerjenosti staršev. To pomeni, da znanstvene, s tem mislim na zanesljive, rigorozne in preverjene študije o tem, da življenjski poteki, dobrobit, koristi in razvoj otrok niso negativno povezani s spolno usmerjenostjo staršev ali partnersko zvezo, v kateri otroci odraščajo. In te raziskave nastajajo že od 80. let prejšnjega stoletja. Celo v večini zahodnega sveta se v zadnjem času že bolj redko opravljajo take raziskave, ker je tovrstno starševstvo že tako normalizirano, da ni več potrebe po novem raziskovanju. Nekaj več o raziskavah pa je mogoče v našem delu sveta. Kolegica je omenila tudi Italijo, ki je mogoče geografsko in socialno zelo podobna tudi naši državi.

Se pravi, tisto, kar se mi zdi še pomembno, da tudi mogoče skrajšam, znanje v družini na podlagi raziskav v preteklih tisočletjih kaže, da so za otroke relevantni procesi v družini, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, ne pa struktura družine. To želim še enkrat poudariti za našo razpravo.

In mogoče glavni pomislek na področju družin v istospolnih partnerstvih, torej vsekakor ne more biti starševske kompetence dobrobit otroka. Tisto, kar nas včasih zamaje, so mogoče potencialni učinki stigmenih / nerazumljivo/, to tudi naslavljam. Stigma kot družbeni dejavnik pa ne more biti razlog za izključevanje skupin kandidatov posvojiteljev ali presoje, kdo je primeren starš, saj bi na podlagi tovrstnega mišljenja lahko presojali o starševstvu v vseh družbenih skupinah. Se pravi, pri bogatih, pri revnih, pri tistih, ki imajo zdravstvene težave, pri tistih, ki imajo določeno barvo las ali kože in tako naprej.

Študije so obenem tudi pokazale, da ravnanje s stigmo je prisotno v številnih družinah, tako heteroseksualnih kot nehetroseksualnih staršev. Pri nehetroseksualnih celo več pozornosti namenijo temu, da skrbijo za dobrobit otroka iz vidika potencialne stigme.

Se pravi, še enkrat, izjemno obsežno število rigoroznih znanstvenih raziskav in poročil dokazuje, da ni razlik med spraševanjem oseb, ki so istospolno usmerjene ali ki živijo v istospolnih partnerskih zvezah, in tistih, ki so raznospolno usmerjene, zato vas pozivam, da to tudi upoštevate pri svojih razmislekih.

Najlepša hvala.