Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk in tudi župan ene izmed dvojezičnih občin na avstrijskem Koroškem, na enotni listi izvoljen in na žalost trenutno še edini, ker Franc Jožef Smrtnik ni bil več izvoljen, kar je zelo škoda, da bi, če bi v dvoje, je malo lažje kot pa sam.

Ampak, kljub temu se stvari pozitivno razvijajo in jaz bi rad danes, spoštovana gospa predsednica, po mojem uvodu vam predal tudi najnovejšo študijo, ki smo jo v okviru sosveta skupaj z renomiranim inštitutu, avstrijskem OGM(?), izdelali v zadnjem letu. Sicer dejansko izdelali temeljito objektivno analizo o stanju jezika, o stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in tako naprej. To je obširna študija, ki jo zdaj ne bom razlagal, je pa tudi na spletu za vse zainteresirane, na uradu zveznega kanclerja ali pa na strani UGM, tudi tako rekoč razvidna tudi v slovenščini, kar me zelo veseli, da to ni samo v nemščini bilo izdano tudi s strani urada zvezne vlade.

Če bi tako rekoč začel pri študiji, bi izpostavil, bi rekel, nekaj pomembnih izsledkov. Eden od izsledkov je pač tisti, da in ta je seveda negativen, da jedro narodne skupnosti dejansko umira. Dejstvo je tudi in to je, kot župan vsak dan opažam, da tudi, bi rekel, pogovorni jezik po naših dvojezičnih vaseh in krajih izumira. Na drugi strani je pa ravno študija odkrila, da je slovenščina zdaj v tako rekoč ne, prispela v neko novo obdobje na avstrijskem Koroškem, namreč v pozitivno obdobje, da je v javnosti in tudi med nemško govorečimi prebivalci po večini spoštovan jezik in da se ga želijo predvsem tisti spet naučiti, ki, katerim to ni bilo omogočeno. Zdaj, če se, če staršem to ni bilo omogočeno, starši spet želijo, da se ga naučijo otroci, ker je to del njihove družinske, narodne identitete in si želijo, da se to spet vrne. Seveda pa to ne pomeni istočasno, da se bo ta jezik spet bolj govoril po družinah, seveda v družinah je vedno manj slovenskega jezika, ampak pri javnih ustanovah, v šolah, v dvojezičnih vrtcih pa prijave rastejo.

Študija tudi zelo jasno pove, da je in to, kar je ministrstvo, spoštovani minister in državna sekretarka, seveda tudi dobrodošla, kar je minister že izpostavil, študija tudi zelo jasno povedal, odselitev mladih, masivna, predvsem v Celovec in predvsem tudi na Dunaj in v Gradec, kar za nas pomeni, da se moramo ozirati in to tudi zahtevamo vsi predstavniki vseh avstrijskih sosvetov od avstrijske zvezne vlade, da mora v smislu evropske črte končno omogočati izven avtohtonega narodnega naselja pridobitev slovenskega jezika. Se pravi, mi želimo to, kar želimo uveljaviti na dvojezičnem ozemlju, uveljaviti širom Avstrije, da bo ponudba od jasli do univerze tudi možna v avstrijskih narodnih jezikih, manjšinskih jezikih, se pravi tudi v slovenščini. Ker na Dunaju, na primer, je nekaj tisoč ne samo koroških Slovenk in Slovencev, ampak Slovencev tudi iz Slovenije, kateri nimajo možnosti izobrazbe tudi v slovenskem jeziku. In to je eden izmed glavnih poudarkov, da čim prej zagotovimo, sploh zdaj, ko smo dosegli to pogodbo med avstrijsko zvezno vlado in vsemi avstrijskimi zveznimi deželami, da lahko uporabljajo zvezni denar za učenje slovenskega jezika v otroških vrtcih, v elementarni pedagogiki ne samo na Koroškem, ampak tudi na Dunaju, tudi v Gradcu, da seveda dejansko čim prej gremo v stik z avstrijsko zvezno vlado, s pristojnimi deželnimi glavarji in pristojnimi deželnimi ministri, da to tudi zagotovijo in tako rekoč te podpore tudi efektivno naslovijo na tiste, ki to tudi ponujajo. Pred tem bo pa potrebno, da pride seveda tukaj tudi do zakonskih okvirov, ki jih manjšine v Avstriji na žalost nimamo, da bo privatni šolski zakon in manjšinski šolski zakon zagotovil tudi dosledno podpiranje avstrijske zvezne vlade, ne samo občin in dežele, dosledno podpiranje učenje slovenskega jezika izven avtohtonega narodnega področja.

Tretje, kar bi še rad omenil in kar tako rekoč izpostavljajo študije kot tudi kot razveseljivo vsebino, je priselitev Slovencev in Slovenk iz Slovenije, vaših, naših državljanov v naše kraje, zlasti še v občine, kjer sem sam župan s sosednjo občino Pliberk in Bistrico, ker je tam naseljeno večje podjetje, in predvsem v mesto Celovec. Se pravi, ta priselitev Slovencev iz Slovenije nam izenači danes številke. Če bi tega ne bilo, bi bili v slabšem stanju in to je tudi za nas nov izziv, da tudi tem, ki se priselijo v naše kraje, omogočamo in jim ponudimo vključitev v slovenska društva, v slovenske ustanove. Predvsem pa, in to lahko povem, tudi v osnovni šoli jim omogočamo seveda, da se prijavijo k dvojezičnemu pouku in s tem naprej v njihovi lastni materinščini govorijo in jo uporabljajo ne samo doma, ampak tudi v javnosti. Da se to dogaja, kažejo prijave v teh treh občinah. Dejansko se ti priseljenci seveda javljajo k dvojezičnem pouku, ker je seveda tudi za otroke zelo pomembno, ker niti niso vešči nemškega jezika, da imajo tako rekoč pouk v vseh predmetih, tudi v slovenskem jeziku.

Četrta zadeva, ki iz tega izvira, je seveda, gospodarsko gledano smo na tleh. Dejansko je danes Mohorjeva tista ustanova, ki smo jo pred 170 leti ustanovili in še danes obstaja. In vse drugo, kar je vmes bilo, je skoraj propadlo. In dejansko se bo treba zavedati in tudi širiti to zavest, da se mora gospodarska rast krepiti tam, kjer smo Slovenci naseljeni. Zakaj? Če ne bomo omogočili v tem čezmejnem prostoru, in zato je tudi opazovanje geoparka občin iz slovenske in avstrijske strani tako pomembno, če ne bomo tam omogočili delovna mesta, potem se naši mladi ne bodo naselili kasneje, ko zaključijo študij, spet v naši kraj, kar študija potrjuje. In to mora biti skupen napor. To ni ideološki napor, to je po moji oceni državniški interes, da zagotovimo onstran meje tako rekoč tudi jezikovno mejo in s tem ohranimo slovenski jezik v naših sosednjih državah. Mislim, da je to tudi evropski koncept, da to ni kakšen nacionalni in koncept, ampak evropski koncept, ker tudi v Avstriji želimo zdaj glede na osnovi te študije državo spodbuditi, da gre v kampanjo. In oprostite, da zdaj dam ta primer, če vlagajo toliko denarja v kampanjo za pandemijo, za cepljenje in tako naprej, potem bi se pričakovalo, da po enem stoletju ta država končno vlaga tudi najmanj toliko denarja v kampanjo, da se avstrijski državljani da otrokom, da se naučijo jezike vseh avstrijskih manjšin, zaradi česa doslej je tako. In to študija tudi pove, da občutijo, da občuti večina to kot manjšinski jezik, ki ga pač nekateri še govorijo v tej državi. Večina niti ne ve o tem, kaj je manjšina in kaj smo koroški Slovenci prispevali v temnih časih naše zgodovine, to niti v šolskih knjig ni zapisano na žalost, ampak je treba krepiti zavest v tem bilateralnem sodelovanju in tudi v delovanju naših organizacij, da se pomeni naučiti slovenščine, pomeni naučiti jezika sosednje države in da to daje tako rekoč mladim ljudem prihodnost, delovna mesta in tudi gospodarsko rast. In če govorimo o Avstriji, to pomeni pet jezikov, ki so obenem tudi skoraj vse sosednje države in to mora biti tudi državniški interes Republike Avstrije in ne samo Republike Slovenije.

In da ne bom predolg, se bi še rad vrnil na Republiko Slovenijo in bi prosil komisijo in ministra in državno sekretarko, da dejansko tudi preverimo zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije do nas, zaradi česa marsikateri projekt v čezmejnem sodelovanju propade, zaradi tega, ker slovenske institucije ne morejo preko meja iti v skupne projekte. Če govorim samo o nekem projektu, ki smo ga imeli za invalide v Globasnici. Dnevni center je propadel zaradi tega, ker so bile slovenske institucije omejene, ker lahko delujejo samo na območju Republike Slovenije. To je samo en takšen primer, ki se mi zdi škoda, ki onemogoča še bolj intenzivno sodelovanje na vseh ravneh med tem obmejnem prostoru, ker enostavno je še državna meja vedno problem in to bi lahko uredili znotraj takšnega zakona.

In osebno si bi še, in s tem bi zaključil, želel, da bi naša slovenska manjšinska koordinacija ravno zaradi takšnih primerov spet zaživela, spet delovala, da tako rekoč ne glede ali pridemo iz Avstrije, Hrvaške, Italije ali Madžarske, da skupaj zastopamo in tako rekoč spodbujamo poslance, poslanke, Vlado o tem, kaj je potrebno za to, da bo ostal ta naš skupen čezmejni prostor odprt še, da bomo tam še govorili na slovenski jezik in bomo s tem ohranili našo narodno in tudi evropsko identiteto.

Hvala lepa.