Ja, spoštovana gospa predsednica, gospod minister, hvala za besedo!

(Marko Oraže za Narodni svet koroških Slovencev.)

Rad bi opravičil predsednika Iskra, ki je žal zadržan. Najprej bi seveda pohvalil to, ta opomnik, ki smo ga tudi prejeli, ki smo, ki sem ga prebral, ki dobro in zelo obširno tudi nakazuje stanje narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te dni se spominjamo tudi petdesetletnice tako imenovanega / nerazumljivo/, ko so nasilno odstranili nekatere od takrat 205 predvidenih dvojezičnih napisov. Predlog izpred 50 let je bil velikodušnejši od današnje rešitve, ki pa ne sledi logiki, odločitvam Ustavnega sodišča, ki je predvideno za postavitev dvojezičnih napisov 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva.

Poudariti je treba tudi, kakor je tudi ugotovitev v tem opomniku, da Republika Avstrija počasi v razpravah in dokumentih ne omenja več člena 7 ADP(?), kar zna biti problematično, saj gre za ustavne pravice, ki jih uživajo Slovenci na Koroškem, na Štajerskem in poleg nas še gradiščanski Hrvati. Skuša se torej vedno bolj delati na prostovoljni osnovi, v dobri klimi, ne pa na osnovi člena 7. Pozitivno je treba izpostaviti, da so nekatere občine v zadnjem času na podlagi splošnega občinskega reda in pozitivnih sklepov v občinskih svetih postavile dodatne dvojezične krajevne napise. To prostovoljnost je treba seveda krepiti in podpirati še naprej.

Največ pozornosti pa je treba nameniti dvojezični predšolski vzgoji. 15.a pogodba med Republiko Avstrijo in z zveznimi deželami po novem zajema tudi jezike priznanih avtohtonih narodnih skupnosti, kar je dobra podlaga. Zvezni zakon pa ne vsebuje izvajalne zakonodaje, ki je v kompetenci dežele, kjer je še precej pomanjkljivosti. Predvsem je treba prevzeti in uveljaviti jezikovno pedagoške koncepte na vseh področjih predšolske dvojezične vzgoje kot pogoj. Treba je izdelati jasen profil kvalifikacije pedagoginj in pedagogov ter zagotoviti izobraževanje le teh.

Splošno smo pa soočeni z velikim primanjkljajem primernega osebja. Prilagoditi bi bilo treba smernice in pogoje za nastavitev tako imenovanih naravnih govorcev slovenskega jezika, saj ne more biti za nastavitev teh mirodajnih faktor zadostno znanje nemškega jezika na nivoju B2. Tukaj si želimo, da bi v luči nove pogodbe 15.a, ta ureditev bila omiljena v namen pospeševanja slovenskega jezika. Težave pa so tudi pri tem, da privatni dvojezični vrtci, ki so večinoma v lasti društev, nimajo povsod zagotovljenega sistemskega financiranja, kakor imajo to javne ustanove.

Nagovoril bi tudi dvojezično sodstvo. Predlog, da bi se razširilo dvojezično sodstvo na sodišča v Celovcu, Beljaku in Velikovcu s kompetenčnimi centri za slovenščino, bi pomenilo razširitev v smislu člena 7 ADP(?). Trenutna situacija, ki je opisana tudi v opomniku, da imamo na sedanjih dvojezičnih okrajnih sodiščih dejansko samo več enega dvojezičnega sodnika, razširitev pa bi pomenila več možnosti za obstoječe in bodoče dvojezične sodnike, saj sedanja majhna sodišča ne nudijo perspektiv. Po oceni Društva koroških slovenskih pravnikov bi aktualno imeli tudi zadosti dvojezičnega osebja, da bi pokrili potrebe morebitnih novih ureditev in razširitev dvojezičnega sodstva.

Ena glavnih obljub iz memoranduma 2011 in del sedanjega vladnega programa je novi Zakon o narodnih skupnostih. Od memoranduma je medtem minulo 11 let in prispeli smo v drugi polovici mandatne dobe trenutne avstrijske vlade. Tukaj je potreben jasen korak naprej in si želimo, da bi tudi Republika Slovenija s pristojnim uradom, z diplomacijo in zunanjo politiko pomagala ustvariti primeren pritisk na že dolgo potreben korak v smer novelizacije zakona.

Pa da zaključim še z izredno pozitivnim dogodkom. Poleti je bila na avstrijskem Koroškem v gosteh Europeada(?), to je evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin, ki smo jo priredili pod okriljem Fuen(?) skupno Narodni svet koroških Slovencev in Slovenska športna zveza, z močno pomočjo dežele Koroške in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Bil je to izreden, lep in uspešen dogodek, na zelo visoki kakovostni ravni, ki je odmeval daleč širom Evrope. Europeada na Koroškem je odstopala od vseh prejšnjih prireditev te vrste in koroški Slovenci smo pokazali, smo se pokazali s svoje najboljše strani, na kar smo pa tudi lahko zelo ponosni.

Mislim, da so taki dogodki za narodno skupnost izrednega pomena, saj krepijo samozavest in dvigujejo tudi ugled narodne skupnosti.

Hvala za besedo.