Hvala lepa.

Spoštovane, spoštovani, draga predsednica, članice in člani komisije, dragi kolegi iz zamejstva, prisrčen pozdrav! Hvala za povabilo. Hvala, da imamo danes priložnost na kratko predstaviti položaj manjšine v zamejstvu.

Predvsem pa želim v uvodu povedati, da bo moj uvod zelo kratek, ker želim, da bi sami predstavniki manjšin povedali iz prve roke situacijo, temu tudi se mi zdi, da je namen tega prvega srečanja. Jaz lahko rečem, da sem s tem, kar sem se seznanil v prvih treh, štirih mesecih zelo zadovoljen. Osebno ocenjujem, da je položaj manjšin dober, da se iz leta v leto izboljšuje bodisi s stališča delovanja društev, krovnih organizacij, podpore tudi držav našim manjšinam seveda so pa pred nami še tudi izzivi bodisi kar se tiče stalnih predstavništev v samem parlamentu, parlamentih ali senatih. Tako da lahko rečem, da smo opravili že prve sestanke, kjer smo se dogovorili z vsemi krovnimi organizacijami način dela za naslednja štiri leta. In sicer, da bomo oblikovali tako imenovane stalne odbore, s katerimi se bomo srečevali in določili bomo tudi prioritete glede na potrebe, ki jih ima vsaka manjšina v vsaki državi posebej in zastavili tudi pot do teh ciljev. To je bilo dogovorjeno na vseh sestankih. S sestanki začnemo v naslednjih tednih, tako da jesen bo namenjena drugem, že operativnem delu, kjer bomo se tudi operativno pogovorili, kako in kaj. Zelo sem zadovoljen, da se nadaljuje povezovanje na področju kmetijstva. Enako kot na kmetijstvu je dogovor, da bomo organizirali delovanje tudi na področju gospodarstva, ker je v zadnjih letih nekoliko zamrlo in tu so že sestanki, jih je imela državna sekretarka z Ministrstvom za gospodarstvo, tako da bomo oblikovali podobno organizacijo kot na kmetijstvu na področju gospodarstva. Želimo si v naslednjih mesecih tudi se ponovno povezati z vsemi krovnimi organizacijami vseh štirih držav. Imeti tudi štirikrat letno operativne sestanke. Se pravi, gre bolj za izmenjavo dela med organizacijami, izmenjavo dobrih praks, izkušenj, ki so od vsake organizacije posebej. Sicer pa se že tako in tako je organiziranost na različnih področjih. Poteka že med posameznimi segmenti bodisi na športu, kulturi. Ocenjujem, da ste, so zamejci zelo dobro povezani med seboj.

Seveda naloga urada je koordinirati delo. Rdeča nit celotnega povezovanja in kar bodo tudi sami predstavili, je seveda slovenski jezik, ohranjanje slovenskega jezika, slovenske identitete, slovenske kulture. Pred nami so seveda tudi izzivi kako pospešiti gospodarsko sodelovanje ne samo v zamejstvu, ampak tudi po svetu, se pravi, se notranje organizirati v navezavi z gospodarskimi organizacijami iz zamejstva, do organizacijah, ki so po svetu. Veliko se pogovarjamo o vključevanju mladih bodisi na področju društev bodisi mladih, ko gredo v svet in se potem vračajo, se pravi, na kakšen način mlade potegniti nazaj. Vem, da so tudi v vsaki manjšini posebej izzivi, ko iz Celovca odhajajo od Dunaj in se ne vračajo nazaj ali pa na Hrvaškem, v Italiji, kjerkoli pač že. Se pravi, mladi se več gredo po izkušnje v večje centre. Na nas je pa seveda izziv, kako jih na nek način pritegniti nazaj. To je, kar se tiče samega delovanja in povezovanja.

Jaz si želim vzpostaviti tudi dobro sodelovanje s komisijo. Moram pohvaliti, tudi predsednica je bila zadnjič tudi pri nas na obisku in sva že prišla do ideje kako boste sami lansirali, kako bi vključevali tudi vas poslanke in poslance ob raznih obiskih v zamejstvu in bodisi po svetu, da si vzamete čas za naše Slovence, naše ambasadorje slovenskega jezika, slovenske kulture v zamejstvu in po svetu.

Toliko mogoče za en kratek uvod. Bom pa na koncu, če boste imeli kakšna vprašanja, pobude, z veseljem odgovoril.

Hvala.