Najlepša hvala. Spoštovana gospa predsednica, spoštovani predstavniki Vlade, gospod državni svetnik, drage kolegice in kolegi!

Gospa predsednica, namesto začetka morda ena protokolarna. Glede na to, ker smo Odbor za gospodarstvo in pred dnevi je združenje Menedžer za letošnje leto izbralo menedžerja leta in menedžerko leta, mislim da bi bilo dobro, kot rečeno, ker smo Odbor za gospodarstvo, da bi tudi vi v imenu tega odbora poslali čestitko. Gre namreč za eno najprestižnejših priznanj menedžmentov. V kolikor pa ste to že naredili, pa vam samo izrekam priznanje. To je na mesto uvoda.

Kar se tiče samega zakona. Veste, da smo prvotni Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, mi v Novi Sloveniji podprli. Bili smo zadovoljni tudi, da smo se potem na odboru oziroma bolj točno, na zasedanju Državnega zbora poenotili, da je treba vključiti tudi kmetijski sektor. To je bilo potem tudi narejeno. Sicer s strani Vlade v nekoliko v ožjem smislu kot smo predlagali mi.

Na tem mestu, zdaj prvo vprašanje gospodu državnemu sekretarju. Ali so zdaj v pomoč vključeni tudi kmetje, ki pa niso združeni v, ne vem, kmetijsko zadrugo in tudi niso pravne osebe? Enostavno ne vidimo razloga, zakaj bi te kmetijske proizvajalce izključili iz pomoči.

Naprej. Prvotni zakon in ta zakon dejansko, če seštejemo pomoč gospodarstvu, kamor se šteje, še enkrat, tudi kmetijstvo, je ta skupna pomoč v višini kot pač predvideva zakon, v višini 126 milijonov evrov, 40 plus 86. Vse skupaj. / oglašanje iz ozadja/

Okej. Se pravi, 86 skupaj, prvotni zakon in ta novela, da bomo jasni. Zato ker berem v medijih številko 126. In ravno zaradi tega bi rad povedal, da seveda smo na eni strani varuhi državnega proračuna, na drugi strani pa varuhi tudi gospodarstva. Sami vemo, predvsem člani Odbora za gospodarstvo, da če nam dramatično pade gospodarska aktivnost, da nam bodo padli tudi ostali podsistemi, da jih ne naštevam, od zdravstva, šolstva in tako naprej. Ampak smo pa na nekem enotnem evropskem trgu in ko se tu primerjamo z drugimi državami, kolikor so dale pomoči gospodarstvu, smo na repu, smo na repu. Se pravi, če gledamo september 2021 do september 2022, je Slovenija gospodarstvu pomagala z zneskom približno 0,8 % BDP. Recimo, če je Združeno kraljestvo na prvem mestu, pa ni v EU, vidimo, da je recimo pa Hrvaška pomagala z več kot 4 % BDP in tako dalje, Italija z več kot 3,3 % BDP in tako naprej. Za nami so pač države kjer, ne vem, najbrž pomoči ne potrebujejo, gospodarstvo ne potrebuje pomoči - Belgija, Norveška, Ciper, Estonija, Švedska, Finska in Islandija. Kakorkoli že, mi smo veseli, da je Vlada, kot beremo, upoštevala pripombe Nove Slovenije o višini pomoči za enostavno pomoč, ki smo jih podali že pri sprejemanju prve verzije zakona. Predlagali smo takrat povišanja deleža stroškov najvišje pomoči pri enostavni pomoči. Vlada je takrat trdila, da za enostavno pomoč velja omejitev Evropske unije oziroma Evropske komisije v višini 30 % upravičenih stroškov ter da delež ne more biti višji, minister Han je takrat dejal, gre za pomoč iz 2.1 začasne uredbe Evropske komisije v maksimalni višini 500 tisoč evrov, ne sme pa presegati 30 % stroškov. Zdaj Vlada na strani 2 tega predloga zakona še vedno trdi, da za enostavno pomoč veljajo omejitve 30 % upravičenih stroškov, to opozarjam, da najbrž gre za tipkarsko oziroma kozmetično napako, ob tem istem predlogu zakona pa predlaga povišanje na 50 %. To nas veseli, ko pa se spomnite, pri prvotnem zakonu smo mi predlagali 70 %, verjetno bo teh novel zakona še več in verjamem, da se bomo tudi tej naši številki počasi približali, ker smo v kontaktu z gospodarskim sektorjem in poznamo, verjemite, da poznamo vsaj delno probleme, s kakršnimi se gospodarstvo spopada.

Res je torej, da gre predlog na boljše, vendar velja opozoriti, da gospodarstvo pričakuje stabilno in predvidljivo pomoč. Gospod Golob je pred nekaj tedni povedal, da bo za gospodarstvo pomoč šla v višini približno ene milijarde, potem je to številko dvignil na milijardo in pol, v Državnem zboru pa mislim, da na 5 milijard. To je spodbudno. Seveda nihče, najbrž tudi predsednik Vlade, ta trenutek ne ve, na kakšen način, ker podjetja pa morajo, kot vemo vsi, imeti neko predvidljivo okolje, v kateri smeri in kako bo šla ta pomoč zaradi astronomskih cen električne energije in drugih druge energije, torej gospodarstvo pričakuje stabilno in predvidljivo pomoč, ne pa da se pogoji tako pogosto spreminjajo. Podjetja tako seveda težko zaupajo vladnim zagotovilom.

Zdaj, kje mi vidimo slabosti predloga in kar želimo z amandmaji tudi vsaj delno popraviti. Obdobje izplačila je še vedno od 1. junija 2022, čeprav evropska zakonodaja omogoča, da bi bilo 1. februarja 2022. Izplačilo enostavne pomoči je še vedno brez potrebe zelo zbirokratizirano. Zdaj pa, roki za izplačilo pomoči podjetjem so še vedno zelo dolgi, do 31. decembra 2022 prvo izplačilo ter do 15. marca drugo izplačilo. Začasni evropski okvir omogoča tudi predplačila. Zakaj se vlada ni odločila tudi za ta instrument? Gospodarstvo potrebuje izplačila prej, saj ga bodo posledice krize zadele še veliko pred izplačilom pomoči. Znesek 6 milijonov za Slovenski podjetniški sklad je po naši oceni neambiciozen. Človek se vpraša, kaj šest milijonov evrov pomeni za slovensko gospodarstvo v tej situaciji. Zdaj še ena zadeva. Še kako se strinjam z gospodom državnim sekretarjem, ki je povedal ambicijo, ki je tudi naša ambicija, podvojitev dodane vrednosti. To je tudi naša ambicija. Res je, da smo neki gospodarski krizi, da so te ambicije tako najbrž tudi bolj pobožne želje. Še drugo, zelo se strinjam, da imamo odprto komunikacijo z gospodarstvom, zelo se strinjam. V tem kontekstu, čeprav to ni zdaj vezano na ta zakon, je pa vezano še kako na Odbor za gospodarstvo, me zanima, gospod državni sekretar, kakšne so razprave na vladi, ker mi v opoziciji teh informacij pač nimamo. Koliko je resnice na tem, kar jo na izjavi, ki jo je dal gospod Robert Golob, predsednik vlade v Odmevih 8. septembra, ko je napovedal neke vrste energetski lockdown, ko bi naj nekako poenostavljeno, podjetja čez zimo ugasnili, spomladi jih bomo spet zagnali. To je po naši oceni zelo lahkomiselna izjava, predvsem pa zelo, zelo slab signal gospodarstvu, kaj šele potencialnim investitorjem.

Zdaj, ne vem gotovo veste, da je dejansko podobno izjavo dal tudi nemški zvezni zeleni, poudarjam, zeleni gospodarski minister Robert Habeck, ki je samo nekaj dni pred Golobom na vprašanje, ali pozimi pričakujejo povečano število stečajev oziroma insolventnosti nemških družb, odgovoril takole, citiram: "Ne, tega ne pričakujem, bodo pa v nekaterih industrijah pač preprosto za nekaj časa ustavili proizvodnjo." Konec navedka. Zdaj, zakaj je ta izjava pomembna za Slovenijo? Zato, ker je Nemčija pač naša najpomembnejša gospodarska partnerica. No, Habecka so potem zaradi te njegove izjave in nepoznavanja temeljev ekonomije in poslovanja dobesedno raztrgali tako poslanci z leve kot tudi z desne. Nekatere izjave lahko najdete tudi na spletni strani.

Zaključujem pa še z enim delom, upoštevajoč, da bomo najbrž doživeli še, vsaj želimo si še kakšno novelo ali pa zaradi mene več novel tega zakona o izdatnejši pomoči gospodarstvu in bi na nek način morali vkomponirati tudi neko komponento, ki bi stimulirala tiste, ki so naredili zeleni preboj, če hočete. To je neka magična besedna zveza. Zeleni preboj, kdo bo delal zeleni preboj? Zeleni preboj bo delalo gospodarstvo in ga tudi dela in ga tudi dela. To pomeni, da investira, optimira ogrevanje, zračenje in tako naprej in da doseže nižjo porabo električne energije in porabo drugih energentov. Evropska komisija poziva k zmanjšanju porabe električne energije, da ne bi prihajalo zaradi visoke porabe električne energije do motenj oskrbe električne energije tako pri gospodinjstvu, kot pri gospodarstvu in s tem ohranjanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Mene seveda najbolj zanima slovensko gospodarstvo. Zmanjšanje porabe električne energije lahko gospodarski subjekti dosežejo z optimizacijo porabe električne energije in z investicijami v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Naša ocena je, da bi morali zdaj ali z davčno zakonodajo, ki jo imamo v parlamentu, ne sicer vso, ali pa s tovrstnimi interventnimi ukrepi nekako te gospodarske subjekte stimulirati. Razumem, da zdaj najbrž v tej fazi ni niti možno, da bi odbor sestavil kakšen amandma odbora, napovedujem pa, da bomo to naredili pri naslednji verziji, naslednji noveli tega zakona, mi poslanci Nove Slovenije. Zakon bom podprl. Vas pa tudi lepo prosim, da pozorno spremljate, ko bom razlagal naše amandmaje, povzeli smo jih po slovenskem gospodarstvu. Tukaj lahko rečem, da bom razumel, da če boste kakšnega podprli, da ne boste podprli amandmaja Nove Slovenije, ampak amandmaja slovenskega gospodarstva.

Hvala lepa.