Predsedujoča, hvala. Lep pozdrav najprej vam, spoštovanim poslankam in poslancem in drugim prisotnim.

Dovolite, da vam preberem mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je na 41. seji 3.10.2022 obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Komisija predlog zakona podpira. Komisija je bila seznanjena tudi s pripombami in predlogi amandmajev reprezentativnih delodajalskih organizacij in jih podpira.

Uvodoma je bilo pojasnjeno, da so predlagane spremembe in dopolnitve nedavno sprejetega zakona odgovor Vlade na hitro spreminjajoče razmere na trgu cen energentov. S predlaganimi rešitvami se skuša tako v največji možni meri olajšati težak položaj slovenskih podjetij kot odraz problemov, ki izhaja iz vse višjih cen električne energije in zemeljskega plina.

Člani komisije iz vrst delodajalskih organizacij so poudarili primernost dosedanjih ukrepov in prizadevanj Vlade v tej smeri in dobro sodelovanje s predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kljub zadovoljstvu s tekočim seznanjanjem z razmerami, ki zahtevajo zaradi svoje dinamike hitro odzivnost tako Vlade kot podjetij, pa so vendarle izrazili tudi razočaranje nad nekaterimi rešitvami v noveli zakona, ki ne sledijo predlogom delodajalskih organizacij in ne upoštevajo v celoti trenutnih težav gospodarstva. Pričakuje se namreč, da se bo ob stopnjevanju cenovnih pritiskov gospodarstvo znašlo v položaju, ko ob trenutnem obsegu in načinu delovanja države pomoči ne bo moč zagotoviti konkurenčnosti z ostalimi gospodarskimi subjekti v državah EU primerljivega poslovnega okolja. Kot neprimerno komuni komisija ocenjuje tudi v nekaterih primerih vladno komunikacijo, ki ob napovedih o zapiranju nekaterih dejavnosti zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostne količine električne energije za vse porabnike povzroča vznemirjenje in dodatno negotovost med gospodarstveniki. Komisija bolj kot napovedi možnih neprijetnih scenarijev pričakuje večjo aktivnost vlade na področjih, ki se nanašajo na zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest ob morebitnih še večjih globalnih pretresih, kot smo jim priča danes. V tem primeru bi bilo po mnenju komisije smiselno razmisliti o ponovni aktivaciji ukrepov, ki so pred kratkim že dali pozitivne rezultate, kot na primer ukrep čakanja na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in podobno. Kljub neuspešnosti na ravni evropskega reševanja problema komisija vendarle pričakuje tudi nadaljnja prizadevanja in aktivnosti vlade v smeri uvajanja t. i. cenovne kapice za omejitev cen energentov. Prav tako meni, da bi bilo potrebno razmisliti o možnosti, da se uveljavijo ukrepi, ki bi jih bile podobno kot gospodarstvo v določenem obsegu deležne tudi gospodarske javne družbe.

Na podlagi razprave in prejetih pripomb komisija poziva predlagatelja zakona in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in kot lastne povzamejo ter predložijo v obravnavo matičnemu Odboru Državnega zbora za gospodarstvo naslednje predloge amandmajev. Amandma k 3. členu. Prvi odstavek se spremeni skladno z namenom zagotavljanja enakosti in enake obravnave med upravičence vključi tudi gospodarska interesna združenja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in reprezentativne gospodarske zbornice, ki so ustanovljene in delujejo na podlagi Zakona o gospodarskih zbornicah. V tretjem odstavku se spremeni tako, da se glasi, da zoper upravičenca ne sme biti na dan oddaje vloge začeti stečajni postopek in postopek likvidacije. Predlagamo, da se v zaostrenih kriznih razmerah v predlog zakona ne dodaja dodatnih pogojev, ki jih začasni okvir Evropske unije ne predvideva, saj dokazovanje in preverjanje tega pogoja predstavlja dodatno administrativno obvezo oziroma breme. Amandma k 4. členu, v 5. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se predlagana formula spremeni na način, da bi bil do pomoči upravičen čim večji krog podjetij glede na predloge, ki izhajajo iz evropskega okvira 2.1, zato naj bo vstopni prag za pridobitev pomoči postavljen ne na dvakratnik dviga cene električne energije v posameznem mesecu glede na povprečje referenčnega obdobja, pač pa na 1,2-kratnik povprečja cene električne energije oziroma plina, kar je še vedno izrazito visoko povečanje cene. Z znižanjem koeficienta in večjo možnostjo dostopa podjetij do tega ukrepa se bo povečal tudi obseg pomoči za posamezno podjetje. V kolikor sprememba formule ni sprejemljiva za obe obliki pomoči glede na EU okvir, tako enostavno in posebno pomoč, se predlaga sprememba koeficienta vsaj na enostavni pomoči menda k 5. členu. V 6. členu se v prvotnem odstavku formula spremeni tako, da se glede na enormna povišanja cen električne energije in plina na trgu, ki so jim izpostavljena podjetja, ter pri njihovem trudu, da ob takih dvigih stroškov nadaljujejo s svojim poslovanjem, je potrebno pomoč gospodarstvu povečati v večji meri s ciljem, da se zadrži podjetja pri poslovanju in ohranja delovna mesta. Žal se predlog spremembe zakona nanaša zgolj na enostavno obliko pomoči, kjer glede na evropski okvir predlagamo, da se krije 70 % upravičenih stroškov. Sprememba zakona ne prinaša nobenega izboljšanja za podjetja, ki zapadejo v limite za posebno pomoč in ne sodijo v energetsko zahtevne družbe. Taka podjetja, ki so tudi velik, kot je delodajalec, se že letos srečujejo z izzivom več milijonske razlike za poplačilo računov električne energije in plina glede na referenčno obdobje, zakon pa jim omogoča pomoč le v višini 30 % od upravičenih stroškov, kar je izrazito premalo.

K 6.členu, amandma k 6. členu, v 8. členu se v petem odstavku, naj se v petem odstavku črta osma alineja, in sicer, citiram: »Citirana določba predpisuje, da mora upravičenec v vlogi za dodelitev pomoči priložiti izjavo, v kateri navaja, da upravičenec ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oziroma storitev.« Navedena izjava ni del začasnega okvira Evropske komisije. Take izjave ta okvir niti ne predvideva, niti ne predpisuje, zato gre za dodatno administrativno breme ter oteževalne okoliščine za podjetja. Nenazadnje gre tudi za nepravično rešitev, saj podjetja v skladu s predlogom tega zakona sama nosijo cenovno tveganje do dvakratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina. Istočasno izjava povsem nerazumno preprečuje, da bi podjetje lahko del povišanja cene navedene navedenih energentov, ki ni krit z državno pomočjo, po predlogu tega zakona kot dober gospodar vključil v prodajno ceno svojih izdelkov.

V primeru, da zgoraj navedeni primarni predlog ne bi bil sprejet pod redno predlagamo, da se v 8. členu, v petem odstavku osma alineja spremeni tako, da se glasi: Izjavo, da upravičenec ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oziroma storitev v obsegu, ki presega prag dviga stroškov, ki je določen kot pogoj za upravičenost do pomoči v 5. členu tega zakona.

Amandma k 9. členu, predlog, prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Izplačilo pomoči za gospodarstvo s strani pristojnega organa na podlagi oddane vloge skladno z 8. členom tega zakona izvede upravičencu le za upravičeno obdobje, v katerem so jim nastali dejanski stroški, pri čemer bo prvo plačilo izvedeno do 30. novembra 2022, in sicer za obdobje junij 2022 - september 2022, drugo izplačilo pa naj se izvede do 31. decembra 2022 za obdobje od oktobra 2022 do decembra 2022, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč za gospodarstvo. Poračun iz izplačane pomoči pa naj se izvede do 15. marca 2023.

Še amandma k 10. členu, in sicer sedmi odstavek naj se črta. Pomoč družbam na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanih cen električne energije in zemeljskega plina je namenjena omilitvi položaja podjetij zaradi povišanih cen električne energije in zemeljskega plina, ki bi lahko sicer privedle bodisi do morebitnih odpuščanj zaposlenih, bodisi prenehanje poslovanja. Vendar pa je dikcija sedmega odstavka 10. člena zakona skrajno omejujoča za vse družbe, ki želijo nagraditi poslovodstvo za uspešno delo v letu 2022 ali za leto 2022 ali izplačati morebitno dividendo za uspešno poslovanje družbe, ki je posledica dobrega dela družbe še pred uveljavitvijo zakona.

Poanta nagrajevanja poslovodstva predstavlja izpolnjevanje letno zastavljenih ciljev, ki so vedno visoko postavljeni. Zato je nesorazmeren ukrep, da se mora poslovodstvo ob doseženih ciljih in prejemu le dela pomoči zaradi višjih stroškov električne energije odpovedati nagradam za take primere. Po drugi strani pa je ukrep nesorazmeren tudi zaradi tega, ker se delničarje ali družbenike, ki z nakupom oziroma imetništvom delnic oziroma deležev izražajo zaupanje tako v poslovodstvo družbe kot v družbe same tudi v najtežjih časih zgolj zaradi dane pomoči družbi na podlagi zakona kaznuje z neizplačilom dividend. Če bi torej družbe želele nadaljevati s svojo dividendno politiko, ki je osnova za zaupanje delničarjev oziroma družbenikov v družbe, ne bi smele biti deležne pomoči na podlagi zakona. Sporočilo Evropske komisije, Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije in Ukrajine nikjer ne veže prepovedi kakršnekoli pomoči družbam v primeru izplačila dobičkov ali nagrad poslovodstvu v letu 2022 oziroma za poslovanje v letu 2022. Hvala vam.