Spoštovane in spoštovani, spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Bilo je mesec dni nazaj, ko smo se skupaj s predstavniki gospodarskih zbornic in združenj sestali, mislim, da takrat na tretjem sestanku gospodarske koordinacije in popoldne smo imeli odbor, kjer smo obravnavali materijo takrat svežega Zakona o pomoči gospodarstvu. Danes, mesec dni kasneje je dopoldne ponovno potekal nov sestanek gospodarske koordinacije in popoldne se ponovno srečuje Odbor za gospodarstvo ponovno na isto temo, kajti že takrat smo napovedali, da bo Vlada Republike Slovenije skrbno opazovala spremembe položaja in ustrezno reagirala s korekcijami.

Naj najprej povem, da s tem zakonom zgolj blažimo del posledic, ki nastaja gospodarstvu zaradi nedelujočih energetskih trgov. Bistveno večjo pozornost se v tem hipu usmerja pravzaprav v stabilizacijo cen, njihovo znižanje na ravni, ki bodo čim bližje vzdržnim za naša gospodarstva.

Naj pri tem povem, da je očitno, da je po absolutnem rekordnem vrhu 29. avgusta, ko so cene celo presegle 1000 evrov, beležimo v septembru z izjemo ponovnega skoka ob napovedi o zaprtju severnega toka 2 postopno zniževanje cen tako na dnevnih trgih kot na pričakovanih cenah letnega zakupa čez eno leto. Če pogledate na spletno stran EU energy.life, vidite, da je tako pričakovan dnevni zakup v Sloveniji 244 evrov, medtem ko je na madžarski borzi, ki je referenčna za Slovenijo, letni zakup na ravni 468 evrov. To so seveda ravni, s katerimi še nikakor ne moremo biti zadovoljni, kajti predstavljajo raven cen, ki niso vzdržne za slovensko gospodarstvo, zato je nadaljnje ukrepanje izjemno pomembno. Največji del upanja usmerjamo pravzaprav v dogovore na ravni Evropske unije. V petek je potekal svet ministrov za energijo, dan prej svet ministrov za konkurenčnost, kjer je Slovenija med drugim absolutno podprla stališče, da mora biti učinkov javne intervencije biti deležno celotno gospodarstvo, ne samo majhna in srednja podjetja, pač pa tudi velika podjetja in industrija, ki je v tej krizi še prav posebej prizadeta in izpostavljena.

Te dni se seveda aktivnosti na evropski ravni nadaljujejo tudi z udeležbo predsednika Vlade na zasedanju Evropskega sveta in tako je pričakovati v nadaljnjih tednih nadaljnje ukrepe v smeri tega, da razmere na trgu umirimo in cene spravimo na sprejemljivejše ravni, nato pa seveda ponoven premislek tudi znotraj države o tem, kako zagotoviti nadaljnje napore za to, da bo gospodarstvo v letu 2023 deležno vzdržnih cen.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa smo glede na spremembe, ki so se dogajale v mesecu avgustu in nadaljevale v mesecu septembru, dogovorili novelo Zakona o pomoči gospodarstvu, ki prinaša naslednje bistvene spremembe. Prvič, delež pomoči pri enostavni pomoči širi na 50 odstotkov, nekoliko širi krog upravičencev, predvsem v skladu z opozorili Centra nevladnih organizacij Slovenije, ki je za nekaj subjektov, ki opravljajo tudi gospodarsko dejavnost opozorilo, da jih seveda izključitev iz ukrepov tega zakona postavlja v izrazito težak položaj, naj pri tem omenim gospodarsko dejavnost Rdečega križa Slovenije z njihovimi nastanitvenimi kapacitetami na Debelem rtiču, pa še tudi druge humanitarne organizacije, ki v deležu opravljajo gospodarsko dejavnost v svojstvu svoje osnovne humanitarne dejavnosti. Dodajamo povečanje torej namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada in ga povišujemo za 6 milijonov evrov, kar je v svojstvu izdaje likvidnostnega ukrepa za pomoč gospodarstvu v skupnem obsegu 32 milijonov evrov, ki bo predvidoma objavljen v petek ta teden po zelo ugodni obrestni meri zato, da predvsem malim in srednjim podjetjem zagotovi možnost pridobitve likvidnostne pomoči za lažjo amortizacijo spremembe položaja. To je pravzaprav ukrep, ki je bil predviden že v zakonu, mislim, da ob pomoči gospodarstvu zaradi vojne v Ukrajini in ga sedaj izpeljujemo znotraj tega zakona, da omogočimo povečanje namenskega premoženja, ki je za to potrebno.

Prav tako v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bolje specificiramo nekatera določila, ki se navezujejo na tiste gospodarske subjekte, ki izvajajo primarno kmetijsko ali ribiško dejavnost in rešujemo še nekaj drugih vprašanj izvedbene narave. Gre za položaj pooblaščenca ob izdaji vloge, možnosti, da pri nadzoru nad izvajanjem dodeljevanja pomoči sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance. In mislim, da sem s tem zajel vse bistvene spremembe, ki jih ta novela prinaša.

Naj vnaprej povem seveda, da je tudi tokrat povsem legitimno in na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo to povsem razumemo, ste poslanke in poslanci prejeli tudi dodatne predloge gospodarskih združenj in zbornic, ki jih je na ponedeljkovi seji podprla tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo. Mi seveda na tovrstne ambicije gledamo z razumevanjem, pri čemer opozarjamo seveda, da se še vedno soočamo z omejitvami, povezani predvsem s fiskalno odgovornostjo, zaradi česar pri najpomembnejših predlogih seveda ne moremo priti naproti, seveda pa spoštujemo in vnaprej sprejemamo odločitev zakonodajalca, Državnega zbora, da tovrstne predloge preuči in se do njih opredeli. Za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v tem trenutku ključno, da z izvedljivo pomočjo gospodarstvu vsaj delno saniramo posledice spremenjenega položaja, da z vsemi možnimi napori tako na evropski kot na nacionalni ravni poskrbimo za vzdržno raven cen v letu 2023, ki se ga vsi bojimo, pa vendarle nam jasni signali in odločitve na evropski ravni že kažejo, da trgi postopoma reagirajo z zniževanjem cen, nismo pa še tam pri nivoju cen, kjer bi seveda želeli biti. Zelo pomembno nam je, da razumemo, da je ta kriza takšne narave, da moramo držati skupaj, zato veliko energije vlagamo v odprto, iskreno, transparentno komunikacijo z gospodarskimi zbornicami in združenji. Tudi če se cene postopoma umirijo, je potreba po velikanski kakovostni, vsebinski in energetski transformaciji v gospodarstvu velika in Slovenija jo lahko v pričakovanih spremembah evropskega gospodarskega modela seveda preživi in uspešno izpelje le, če bomo pri tem ravnali v duhu partnerske ekonomije, z razumevanjem potreb, z razumevanjem potrebnosti politike spodbud in naložb ter intervencije države tam, kjer je to potrebno, zato da bo ta transformacija uspešna in da bomo vsi skupaj dosegali tako želeni cilj, kot ga je napovedal predsednik Vlade, podvojitev naše dodane vrednosti.

Predsednica, to bi bilo kolikor je mogoče strnjeno vse, veselim se razprave poslank in poslancev in predstavnikov gospodarstva.