Hvala lepa za ta vprašanja. Morda bi začela od zadaj. Kolikor ste me slišali, ne bi šla ravno po vrsti, kar ste vprašanja zastavljali. Jaz, ko sem še kandidirala za predsednico in sem bila tudi po vseh poslanskih skupinah, sem povedala, kakšen bo moj način delovanja. Jaz moram reči, da sem od 1. julija, odkar sem bila imenovana, pa do danes opravila sestanke z vsemi ministri, razen eno ministrstvo še ni pokrito z vsemi neodvisnimi organi in vladnimi službami, vsem ministrom sem predala opomnik, v katerem imajo združeno na enem mestu vse revizije, ki so bile v zadnjih petih letih opravljene na njihovem ministrstvu oziroma kjer so bili oni revidiranec. V tem opomniku so bila na enem mestu zbrana vsa priporočila, ukrepi, ki smo jih dali in tudi obljube, odzivi, ki so jih dali oni, se pravi, oni so rekli, ministrstvo je reklo, do septembra 2020/2022 bomo pripravili ta pa ta pravilnik, tudi na to sem jih opozorila- Poleg tega sem jim pa na enem mestu zbrala tudi vse predloge za spremembo zakonodaje, ki smo jo predlagali tekom revizijskih poročil. Tako, da obisk ministra za obrambo je bil v bistvu skorajda že na koncu, ko sem jaz že vse ostalo že skorajda obdelala, jaz skupaj z mojimi kolegi, seveda to ni nič samo moje.

Na teh sestankih z ministri smo se tudi dogovorili za nadaljnje sodelovanje in se pogovarjali tudi o aktualnih temah. Seveda nismo govorili o tem, kaj bo Računsko sodišče še delalo, zaradi tega, ker to ni namen in ker je tudi naš program za izvrševanje revizijske pristojnosti zaupen, dokler ni sklep za samo revizijo izdan. Sicer pa, ko delamo revizijo,

ko gremo k revidirancu, seveda sodelujemo, tako kot ste rekel gospod Horvat, z internimi revizijami, z notranjimi revizijskimi službami, s službami notranje revizije, ki dela na posameznem ministrstvu oziroma v posameznem organu. V kolikor je organ tako majhen, da nima svoje lastne notranje revizijske službe, je ta organ v skladu z Zakonom o javnih financah dolžan opraviti notranjo revizijo s pomočjo zunanjega izvajalca. V teh primerih pa se poslužujemo teh poročil, se pravi, ne delamo konkretno z izvajalcem zunanjim, ampak samo poročila gledamo. Se pravi, tudi ugotovitve notranje revizijske službe nam zelo koristno pridejo in so uporabne pri našem delu, tako da to je v bistvu kot eden izmed dokazov, ki jih, ki jih jemljemo v obzir tekom revizijskega postopka. Računsko sodišče že nekaj let deluje s približno 130-mi ljudmi, 90 od njih je revizorjev in to je primerna številka. Ne nameravamo povečevati števila revizorjev zaradi tega, ker to tudi ni namen, ker ne more biti v vsaki subjekt v tej državi nadzorovan, ampak smo vsi tako zelo odrasli in odgovorni, da mislim, da znamo spoštovati usmeritve in zakone, ki smo jih dobili. Jaz si mislim, da tudi ugotovitve, ki jih mi ugotavljamo tekom revizijskih postopkov, so velikokrat plod neznanja, ne pa, bom rekla, namernega dejanja. In zato tudi ukrepi, ki jih damo, so tako zelo hitro odpravljeni, zaradi tega, ker jaz še vedno stojim na tem, no, nekako, da stremimo k temu vsi, ki smo zaposleni in ki smo na teh delovnih mestih, da delamo pošteno, pregledno in zato tudi namen epiloga Računskega sodišča ni, da bi nekoga zdaj kaznoval ali pa prijavil ali karkoli. Seveda, če mi tekom revizijskega postopka ugotavljamo kršitve predpisov, ki imajo znake ali pa sume kaznivih dejanj ali prekrškov, to seveda, te postopke mi seveda speljemo, to se zahteva od nas in se pričakuje od nas in to tudi delamo. Sicer si pa jaz želim, da bi okrepili svetovalno vlogo: Računskega sodišča, da bi ta priporočila, te nepravilnosti, ki smo jih ugotovili, predstavili ciljnim skupinam proračunskih uporabnikov in na ta način zagotovili, da se napake v prihodnosti ne ponavljajo več.

Kar se tiče transparentnosti skupnega javnega naročila preko Lekarniške zbornice,. Ta revizija je zelo kompleksna, zahtevna. Jaz se v podrobnosti same revizije niti ne bi spuščala, ker niti nisem usposobljena za kaj takega, da bi, bi pa povedala to, da smo 6. 9., letošnjega leta, s strani Lekarniške zbornice dobili pobudo za skupni sestanek z namenom seznanitve izvedbe skupnega javnega naročila za dobavo zdravil na recept, kjer se bomo skupaj dogovorili, kaj narediti, da bo Lekarniška zbornica pravilno izpeljala bodoče javno naročilo. Kar se tiče finančne samostojnosti neodvisnih ustavnih organov, za katero je bilo že celo z odločbo Ustavnega sodišča odločeno, da je potrebno spremeniti Zakon o javnih financah, bi pa rekla naslednje. Ko sem imela sestanek z ministrom za finance in z njegovimi sodelavci, smo naslovili to vprašanje in tudi predloge za spremembo Zakona o javnih financah, ki smo jih mi dali tekom izvedenih revizij. Po mojem vedenju, tako so mi prinesli, pa verjetno bodo kolegi z Ministrstva za finance potem ob obravnavi rebalansa proračuna to sami povedali, se sprememba Zakona o javnih financah pripravlja v tej smeri, da se bo zagotovila finančna neodvisnost ustavnih organov. Iz lastne izkušnje lahko rečem, da Računsko sodišče ne glede na to, da ustavna odločba še ni bila implementirana v zakonodajo, nima nobenih primanjkljajev iz tega naslova. Pri načrtovanju proračuna se finančna samostojnost Računskega sodišča upošteva. Morda še par besed o Zakonu o Računskem sodišču, o spremembi Zakona o Računskem sodišču. Tudi o tem zakonu sem govorila z ministrom za finance. Dogovorjeno je, da bo Ministrstvo za finance v program dela vlade uvedlo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Računskem sodišču za tretji kvartal ali pa četrti kvartal naslednjega leta. Naša naloga pa je, da januarja oziroma najkasneje februarja 2023, na Ministrstvo za finance pošljemo predlog osnutka.

Moje nadaljnje delo, ne samo moje, ampak delo Računskega sodišča je pa v tem, da bomo imeli v naslednjih štirinajstih dneh še sestanke z vsemi poslanskimi skupinami na temo skupnega sodelovanja, kjer bi tudi vam, tako kot sem posameznim ministrstvom predstavila kako si zamišljam naše skupno delo. Predvsem mogoče že ob tej priliki lahko naslovim tudi eno prošnjo ali pa, ja, prošnjo. V skladu z Zakonom o Računskem sodišču moramo mi v program za izvrševanje revizijske pristojnosti vsako leto vključiti vsaj pet pobud Državnega zbora, in sicer, dve pobudi opozicijskih poslancev, dve pobudi delovnih teles, ena je pač lahko katerakoli. V letošnjem letu teh pobud še nismo prav veliko prejeli. Natančno eno, pa še to stranke, ki ni več v parlamentu, tako da bom tudi na to temo skupaj s kolegi govorila z vami, ko bom imela sestanke s poslanskimi skupinami.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.