Hvala lepa.

Tako kot je bilo povedano je danes pred nami poročilo o delu Računskega sodišča v letu 2021. Kaj lahko rečemo? Da to delo v letu 2021 je sigurno zaznamovala epidemija covida-19, vendar pa zaradi izkušenj, ki smo jih pridobili v preteklih letih ta epidemija, ne glede na to, da smo veliko delali od doma tako mi kot revidiranci vsaj glede rezultatov ni vplivala. Lahko rečemo, da so doseženi rezultati v letu 2021 primerljivi s preteklimi leti.

Kaj smo delali v letu 2021 smo določili s programom za izvrševanje revizijske pristojnosti, v katerega določimo katere revizije bomo tekom leta izvedli. Ta program se sprejme konec leta za naslednje leto. V letu 2021 smo poleg obveznih revizij, ki nam jih določa zakon, poleg revizij, ki smo jih izvedli na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles opravili še revizije, za katere smo na podlagi ocene tveganja ugotovili, da bi bili lahko učinki teh revizij tako veliki, da bi vplivali na javne finance in bi prinesli tudi kaj dobrega tej naši državi. Upoštevali smo tudi ostale pobude, ki smo jih prejeli od drugih državnih organov, od posameznikov, pravnih oseb - teh pobud je bilo v lanskem letu kar 283 -, upoštevali smo tudi, da smo vzeli revidirance, ki do sedaj še niso bili revidirani ali pa dalj časa niso bili revidirani, upoštevali smo strateške usmeritve, ki jih imamo in tudi druge kriterije. Na podlagi vsega povedanega lahko ugotovimo, da vsako leto dobimo nabor potencialnih revidirancev, ki je veliko večji kot so pa zmožnosti Računskega sodišča, se pravi, vedno so želje in potrebe za revizije veliko večje kot so pa zmožnosti. Z revizijami, ki smo jih naredili, smo se trudili pokriti čim več področij našega življenja. Tako smo pokrili državni proračun, lokalno samoupravo, pravosodje, premoženje države, evropska sredstva, zdravstvo, izobraževanje in šport, infrastrukturo in prostor, okolje, trajnostni razvoj, informacijske sisteme, politični sistem, socialni sistem, znanost, mednarodne zadeve in nenazadnje tudi obrambo. Vidite, kako zelo široko področje pokrivamo z našimi revizijami. V zvezi s tem, kar sem naštela, smo izdali 60 revizijskih poročil in eno zbirno poročilo. Ta poročila so se nanašala na 122 revidirancev, katerih skupna bilančna vsota je v letu 2021 znašala 22 milijard evrov. V skladu z zakonskimi predpisi smo delali tako revizije pravilnosti poslovanja, se pravi smo preverjali ali revidiranci poslujejo skladno s predpisi, kot tudi revizije smotrnosti poslovanja. V teh primerih smo preverjali njihovo gospodarnost, učinkovitost ali pa uspešnost. Tekom revizij smo podali 35 opisnih mnenj pri revizijah smotrnosti poslovanja ter izrekli 37 mnenj o pravilnosti poslovanja in računovodskih izkazih. Najpogostejša oblika izraženega mnenja je bilo mnenje s pridržkom, ki smo ga izrekli v 43 % primerih vseh izdanih mnenj o pravilnosti poslovanja. 10 je bilo pa negativnih mnenj,

11 pa pozitivnih. V letu 2021, smo v 23 primerih po zaključeni reviziji zahtevali predložitev odzivnega poročila, to pomeni, da revidiranci tekom revizije, to pomeni, da so bile tekom revizije ugotovljene takšne nepravilnosti, ki so zahtevale neke odzive s strani revidiranca. Od 492 izrečenih popravljalnih ukrepov so jih revidiranci že med samo revizijo izvedli 417, kar pomeni 85 % procentov. 85 % izrečenih ukrepov je bilo odpravljenih ali pa izvedenih že tekom izvajanja revizijskih postopkov. To kaže na zelo visoko mero upoštevanja revidirancev Računskega sodišča. Revidiranci so prepoznali, da ti ukrepi absolutno pripomorejo k njihovemu boljšemu, bolj učinkovitemu in bolj preglednemu poslovanju in so to sami izpeljali. Poleg teh revizijskih poročil, ki sem jih prej omenila, 60 revizijskih, smo izdali tudi 15 po revizijskih poročil, v katerih pa ocenimo ustreznost popravljalnih ukrepov, ki so jih izvedli revidiranci. Ugotovili smo, da je bilo 79 % popravljalnih ukrepov izvedenih zadovoljivo, 16 % delno zadovoljivo, pet pa nezadovoljivo. Zaradi delno izvedenih oziroma delno zadovoljivih in nezadovoljivih nezadovoljivo izvedenih popravljalnih ukrepov, smo v sedmih po revizijskih poročilih izdali devet sklepov o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja, v nobenem primeru pa nismo izdali poziva za ukrepanje. Kot veste, so naša revizijska poročila včasih precej obsežna, ne, običajno so precej obsežna, včasih majčkeno težje berljiva, zato z namenom večje berljivosti pri določenih revizijskih poročilih pripravimo tudi infografike, ker na ta način lažje in bolj pregledno predstavimo obravnavano problematiko. V lanskem letu smo pri 16 revizijskih poročilih izdali te infografike, ki sem jih prej omenila, poleg tega pa smo zaradi pomembnosti teme, ki smo jo obravnavali ob izdaji revizijskega poročila uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, pripravili in posneli daljši posnetek, v katerem smo naslovili problematiko, s katero se v Sloveniji srečujemo, in sicer izključno z namenom doseči vpliv na ravnanje tako odločevalcev kot posameznikov. Tekom revizij smo ugotavljali tudi določene neskladnosti v zakonskih predpisih in zato smo v tem letu tekom revizijskih postopkov predlagali spremembe ali dopolnitve več zakonov in podzakonskih predpisov oziroma opozorili na določena tveganja zaradi nejasnosti ali neusklajenosti določb posameznih predpisov. Naj navedem samo nekatere od njih, in sicer vse z namenom, da boste videli kako široko zakonodajno področje Računsko sodišče pokrije s svojimi revizijami. Tako smo predlagali spremembe Zakona o javnih financah, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakon o visokem šolstvu, Zakon o blagovnih rezervah, Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, Zakon o Slovenskem državnem holdingu, Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Se pravi, vidite, da praktično pokrivamo skorajda vsa področja našega delovanja celotne Republike Slovenije. Poleg revizij pa za izpostaviti tudi svetovalno in izobraževalno vlogo Računskega sodišča v lanskem letu. S pisnimi odgovori na vprašanja zavezancev, morebitnih revidirancev, uporabnikov javnih sredstev ter z izvedenimi izobraževanji za ciljne skupine smo prav gotovo preventivno vplivali tudi na bodoče ravnanje z javnimi sredstvi.

Naj za zaključek povem, da smo z opravljenim delom v lanskem letu zadovoljni. Za to pa gre zahvala predvsem ekipi zavzetih in sposobnih ljudi, ki delajo in ustvarjajo na Računskem sodišču.

Hvala lepa.