Spoštovane, spoštovani člani Odbora za pravosodje! Hvala za besedo.

Predlog Direktive o povrnitvi in odvzemu sredstev je namenjen krepitvi ukrepov na področju sledenja in identifikacije zamrznitve oziroma začasnega zavarovanja in odvzema nezakonito pridobljenih sredstev ter njihovega upravljanja. Mehanizmi odvzema premoženja, nezakonitega izvora so dokazno učinkoviti pri preprečevanju nekaterih hudih oblik premoženjskih kaznivih dejanj vključno z organiziranim kriminalom in korupcijo. Predlog tako predvideva pravila na področju sledenja in identifikacije sredstev začasnega zavarovanja in različnih podlag za odvzem premoženjske koristi. V ta namen države članice EU zavezuje k ustanovitvi Uradov za odvzem premoženjske koristi in Uradu za opravljanje sredstev ter določa pravila sodelovanja med njimi. Republika Slovenija podpira vzpostavitev skupnih pravil na področju zamrznitve in odvzema nezakonitega premoženja vključno s premoženjem nepojasnjenega izvora ter krepitev pomena Uradu za odvzem premoženja in Uradu za upravljanje sredstev. Za zagotovitev uspešnosti pristopov iz direktive je ključnega pomena, da je postopek zamrznitve in odvzema premoženja omejen na okvir kazenskega prava. Pravila kazenskega postopka namreč vključujejo potrebne varovalke za zavarovanje položaja prizadetih oseb. Iz tega razloga so problematične tiste določbe predloga direktive, ki se nanašajo na pristojnosti Uradov za odvzem premoženja pri izvajanju omejevalnih ukrepov. Gre za iskanje in zamrznitev premoženja oseb na sankcijskih seznamih, ki niso povezane s sumom kakšnega kaznivega dejanja. Tak pristop bi pomenil uporabo kazensko pravnih orodij v postopkih, ki ne poznajo zadovoljivih varovalk, saj gre pri izvajanju omejevalnih ukrepov predvsem za politično ekonomski pritisk na sankcionirane posameznike. Poleg tega bi predvidena pooblastila prekomerno obremenila Urade za odvzem premoženja z nalogami, ki niso povezane z izvajanjem njihovih primarnih funkcij v kazenskih postopkih. Predlagana rešitev pristojnosti Uradu za odvzem premoženja na področju omejevalnih ukrepov je zato neprimerno. V primerih, ko bi kršitev omejevalnih ukrepov pomenila kaznivo dejanje pa bodo lahko Uradi za odvzem premoženja v celoti vključeni. Republika Slovenija še nima Urada za odvzem premoženjske koristi ali Urada za opravljanje sredstev. Imamo zgolj kontaktno točko, ki na Vrhovnem državnem tožilstvu opravlja določene naloge Urada za odvzem premoženjske koristi in ima omejen dostop do podatkovnih baz.

Tekom pogajanj se bomo zavzemali, da bodo določbe predloga direktive, še posebej tiste, ki se nanašajo na odvzem premoženja skladne s standardi, ki jih je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Hvala za pozornost.