Ja, najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj.

Seveda v Levici podpiramo, ne, sam predlog zakona, ki pa predvsem ta amandma prvi, k 1. členu, ki je nekako v imenu prihodnosti in v dobro vseh nas, pač pa bi rada še posebej poudarila, da je treba biti usmerjen k krepitvi in ohranitvi, predvsem ohranitvi in krepitvi javnega zdravstva, da je to treba posebej pri tem poudariti. Sam zakon, pa sam ta 1. člen seveda je nekako spisan v duhu oziroma koalicijske pogodbe oziroma sledi programskim zavezam, da bomo ustvarili pogoje za povečanje števila vpisnih mest na medicinskih fakultetah. Ampak tukaj še enkrat poudarjam. Glede na to, da decidirano piše v tem amandmaju v 1. členu, ne bom vsega navajala, delno bom citirala poklice, za katere se namenjajo sredstva za štipendije in število štipendij za posamezni poklic, za posamezno območje Republike Slovenije najpozneje do 30. junija za naslednje šolsko leto določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer upošteva potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev. Skratka, ta zaveza je pač nujna. Naj poudarim, da je usmerjeno torej v štipendiranje tistih, ki bodo krepili javno zdravstveno mrežo in s tem bomo začeli počasi početi to, kar je potrebno početi, da ta sistem spravimo spet tja, kjer je nekoč že bil. Kar je danes katastrofa, kot vidimo, kar se dogaja, se pravi, da se niža delež zasebnikov počasi, postopoma in koncesionarjev in da se usmerimo v tisto, kar je prioriteta za vse nas, za vse državljane, ne pa to sploh zdaj, ko so taki občutljivi časi, ko vidimo kaj se dogaja, kako se gradijo klinike za, oprostite, elite, ki lahko gredo k zdravniku z bančno kartico namesto s kartico zdravstvenega zavarovanja in vedno večje je, torej vse hujšo erozijo doživljamo javnega zdravstvenega sistema. Zato je zelo pomembno, če je pač minister tisti, ki ima to možnost, da sam določa poklice, naj se fokusira striktno na tisto, kar krepi javno zdravstvo. In to nekako jaz mislim, da ta 1. člen zagotavlja. Bi pa rada to podčrtala, da naj bo to zaveza, zaveza, ki je, naj bo slišana tukaj v Državnem zboru in naj bo slišana s strani ministra, zato ker ljudje smo, mislim, državljani in državljanke, mnogi so na robu obupa glede tega, zdravje pa, oprostite, je pa nekaj, pri čemer pa odstopanj in kalkuliranj enostavno ne more in ne sme biti. To je osnovna človekova pravica in človekova dobrina in to je tisto edino kar imamo, če tega nimamo, potem seveda vemo kaj to pomeni. Tako, da resno apeliram, da se tega minister drži. So pa še druge stvari, pa verjetno bo kolegica me dopolnila, ki smo jih tudi zdajle tule malo zaznali. Hvala.