Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade, sklada!

Pravzaprav je simbolno, da vašo prvo redno sejo začenjamo s pogledom v prihodnost, kako bomo zagotovili prihodnost izvajanja zdravstvenega varstva. 7. 7. 2021, je bil sprejet Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, v katerega je bilo tudi s skupnim trudom z amandmajem vneseno določilo o štipendiranju študentov zdravstvene in babiške nege ter medicine, izhajajoč iz tega, da seveda se v zdravstvenem sistemu soočamo z izjemnim pomanjkanjem, zadnje dve leti pa tudi z manjšim interesom za vpis na zdravstvene fakultete in medicinsko fakulteto, o čemer so poročali letos tudi dekani. Po sprejetem zakonu, pričakovano je bilo, da se bo seveda začela priprava za realizacijo tega zakona, da bodo stekle aktivnosti, sem v aprilu lanskega leta postavil svetniško vprašanje tako Ministrstvu za zdravje kot skladu, kje smo na področju realizacije tega člena interventnega zakona. Sklad je v svojem konsistentnem odgovoru zelo jasno povedal kje so težave, da bi se ta zakon lahko sploh začel udejanjati. Odgovor ministra za zdravje pa je bil pojasnjevanje kaj zakon predvideva in tisti, ki smo dolgo časa, vemo, da to pomeni, da se ni nič naredilo na tem področju. Na podlagi tega smo sklicali sejo pristojne komisije Državnega sveta, kamor smo povabili obe pristojni ministrstvi, sklad in pa izvajalce, se pravi tiste, ki smo zainteresirani, da dobimo te ljudi v delovno razmerje. Na tej seji se je seveda izkazalo in tudi takratno vodstvo ministrstva je potrdilo, da je zakon žal tak, da se ga ne da izvajati, in da je potrebno nujno uvesti spremembe zato, da bo ta štipendijska politika se lahko izvedla. Če je že bila politična volja, da se to uredi, pa ni bilo volje na strani uradništva, da bi se k temu pristopilo in to rešilo, zato smo se v Državnem svetu zaradi tega, da se stvari izpeljejo naprej, da se dober namen tega interventnega zakona, se pravi štipendiranje študentov začne tudi izvajati, in da poskušamo rešiti šolsko leto 2021/2022 in vsa naslednja leta, zato smo tudi vložili predlog zakona. Še vedno se v zdravstvenem sistemu soočamo s pomanjkanjem kadra in namen vložitve našega zakona je tudi dati implicitno, implicitni znak mladim, da so željeni, da jih želimo v našem sistemu, in da smo za to kot država pripravljeni seveda v njih tudi nekaj vložiti.

S tem predlogom, ki smo ga vložili, smo zagotovili ustrezno pravno podlago za financiranje dela sklada, ki bo kot strokovna institucija ta postopek seveda tudi vodila. Oni so, moram se jim na tem mestu seveda zelo zahvaliti za vso pomoč pri pripravi zakona, sigurno je sklad organizacija, ki je strokovno izjemno usposobljena in pravzaprav imajo največ izkušenj s tem in so nam pri tem lahko tudi pomagali, kako pripraviti to zadevo, da se jo bo sploh operativno lahko izvajalo. Pri tem seveda ne gre za kadrovske štipendije, gre za posebne štipendije v sistemu, ker ne gre za obliko sofinanciranja, predvsem pa smo želeli dati tudi ustrezno višino teh štipendij obema študijskima skupinama zato, da bo to stimulativno, ker bomo s tem seveda dosegli nek namen.

V obravnavi zakona smo prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, za kar se jim zahvaljujemo in smo potem na podlagi tega in vloženega amandmaja Vlade vložili naš amandma, s katerim naslavljamo pomisleke Zakonodajno-pravne službe. Pri tem naj poudarim, da smo se seveda posvetovali s skladom, tudi z ministrstvom in pa tudi z obema zbornicama in izvajalci in vsi pravzaprav si želijo, da bi ta zakon končno postal operabilen, da bi ga začeli lahko izvajati.

Glede na to, da so vloženi amandmaji Vlade, mi dovolite še par besed našega mnenja. Mi se z njihovimi amandmaji, ne podpiramo in se ne strinjamo, kajti ti ohranjajo isto zakonsko dikcijo glede financiranja štipendij po tem zakonu, zaradi česar ni jasno ali bo v skladu omogočeno, da bo sploh to politiko lahko izvajal,. Obenem je v tem amandmaju navedena, citiram: »Število štipendij za posamezni poklic za za posamezno območje Republike Slovenije«, pri čemer niti iz predloga amandmaja niti iz obrazložitve k temu, ni jasno kaj bi ta kriterij lahko pomenil. Ni jasno niti na kateri postopek po Zakonu o štipendiranju nakazuje Vlada, na primer na kadrovske štipendije, štipendije za deficitarne poklice, zato je seveda vprašljivo, ali bo omenjeno določbo sploh možno izvajati v praksi.

Prav tako opozarjamo in na to so nas opozorili izvajalci Nobelove zbornice, da je treba štipendiste zavezati, da bodo po končanem študiju ostali v javni mreži določen čas, kot bo z zakonom predviden, da ne bodo takoj po zaključenem študiju odšli iz javnih bolnišnic, zdravstvenih domov in se zaposlili pri zasebnikih v njihovih zdravstvenih domovih, bolnišnicah, ki, kot vidimo, so začeli poganjati kot gobe po dežju.

Prav tako se ne strinjamo, da bi spet zamaknili začetek izvajanja tega zakona. Zamudili smo eno študijsko leto, zamujamo drugo študijsko leto, če se bodo zadeve tako nadaljevale, bomo izgubili še tretje študijsko leto in s tem seveda ogromno možnih potencialov. Naj opozorim, da denar za to je namenil, Ministrstvo za zdravje ta denar ima, zagotovljen mu je bil v Zakonu o interventnih ukrepih. Se pravi, tisto, kar pogosto se pogovarjamo, da ni sredstev, je tu zdaj rešeno. Gre pravzaprav za to, ali imamo resen namen ta zakon spraviti v življenje in seveda tudi njegovo izvajanje.

V tem našem amandmaju, ki smo ga vložili, jasneje določamo pogoje za pridobitev štipendije in postopek podelitev štipendij v tem delu, z vsakokratnim javnim razpisom, zato, da seveda je odprto možno kandidiranje. Z našim amandmajem tudi določamo obveznost zaposlitve štipendista v mreži javne zdravstvene službe za določen čas in pa seveda, ker so ta sredstva ostala, ker niso izkoriščena, predlagamo podaljšanje do leta 2031, se pravi za dve študijski leti. Določamo tudi nalogo in pooblastilo ministru za zdravje, ki mora pri tem kot skrbnik zdravstvenega sistema, imeti aktivno vlogo v tem procesu in mu seveda s tem tudi nalagamo, kdaj mora to narediti, kajti sklepi, ki nimajo neke rokovne zaveze, sami veste, postajajo popolnoma nepotrebni.

Spoštovani, z današnjim sporočilom oziroma z današnjim odločanjem o tem zakonu, bomo dali kot politiki eno sporočilo mladim, ki se še odločajo za poklic, ali so želeni, ali smo jim pripravljeni pri tem pomagati, izvajalcem, da bomo morda te kadre ob zaključku, uspešnem zaključku šolanja dobili, predvsem pa pomembno sporočilo pacientom, pomembno sporočilo pacientom, da bo na voljo tudi s tem ukrepom dovolj ustreznih, predvsem pa motiviranih strokovnih zdravnikov, medicinskih sester in babic za zdravstveno oskrbo prebivalcev.

Tako da, spoštovani članice in člani odbora, priporočam se seveda za podporo temu zakonu z amandmaji, bom pa kasneje, če bo potrebno, se še vključil v pojasnila in razpravo.

Hvala.