Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni, spoštovana gospa ministrica, vsem najlepši pozdrav. Menim, da je potrebno spoštovati vse poslanke in poslance, tako kot spoštujemo vrhunske športnike, znanstvenike, kulturnike, iz moje strani je gotovo tako.

Ampak ta veto vlagamo, zato ker je to naša dolžnost, da kadar menimo, da je zakon potrebno popraviti, da gre še eno proceduro razmišljanja, popravljanja. Postopek je bil tak, da ob prvem pregledu pravzaprav nismo opazili nobene težave in smo tudi izglasovali, z mano vred smo izglasovali ta, podprli ta predlog zakona. Vendar so nas potem opozorili, da gre v enem členu za zamenjavo 40 ljudi iz vrha RTV, kar pa je po našem mnenju prehudo, da se kar naenkrat z nekim izjemnim zakonom pretrga mandate teh ljudi in se celoten vrh zamenja, ne. In poleg tega ni nobene varovalke, da se ne bi enak postopek uporabil z zamenjavo vodstva univerze, inštituta, šole ali kogarkoli drugega.

Demokracija temelji na tem, da imate »checks and balances« angleško rečeno, skratka, da se razni mehanizmi med sabo preverjajo, ne temelji na tem, da se voli enkrat za štiri leta in potem pač posamezni organi oblasti počnejo karkoli. Ampak se ravno ti »checks and balaces« je tisto, ki skrbijo za pravo demokracijo.

In zato je dobro preveriti, ali so kaj takega počeli v drugih državah. Sam sem naredil analizo, hitro, v Evropski uniji nisem našel nič takega, se pravi noben tak primer ni, da bi politika tako radikalno posegla v vrh in pa vodenje, vodenje nacionalne televizije. Morda je, ampak do sedaj tega nisem našel in kljub temu, da sem prosil vse mogoče, do tega še ni prišlo, tako, da obstaja resen sum, da gre za neko res izjemno potezo. Zdaj, iz kakšnega razloga ne vem, ampak predlagal, bi, da se držimo ustaljenega načina delovanja kot je v najbolj razvitih zahodnih demokracijah.

Zanimivo je to, da so predlagatelji zakona prišli s tako motivacijo, ki je ista kot moja, to je, da preprečimo škodovanje RTV, da preprečimo pretirano poseganje politike v take javne zavode oziroma RTV in ostale. Natanko isto imamo motivacijo. Kje pa je potem razlika? Moja razlika temelji na tem, da sem pogledal kaj delajo druge države v svetu, in pa, da se skuša narediti projekcijo za štiri in pa osem let naprej. Poglejte, če lahko politika kmalu potem, ko nastopi oblast, za kar je treba čestitati in to spoštovati in ceniti, ampak če lahko kmalu zamenja celoten vrh televizije in televizijo oblikuje po svoje, pa kakorkoli že te na kakršenkoli plemenit način, opravičujem se, ker sem apolitičen in morda česa ne vidim, ampak to se ne dela drugje in po mojem mnenju se to ne spodobi delati tako na hitro brez javne debate. Ne.

Dr. Bučar, ki ga bolje, dr. Drnovška zelo cenim, je govoril ravno o tem, da je nevarnost, da gre Slovenija v smeri politokracije, se pravi, da si posamezni elementi odločanja jemljejo pravice, ki v normalni demokraciji ne gredo in ta poteza bi znala biti korak čez rubikon, bi znala biti. Ne rečem, da sto odstotno je, ampak verjetno je bolje, bi rekel, ne iti v ekstreme. Zakaj je to slabo za RTV? Če RTV vsaj približno pluralen, potem ni nekako sistemskega razloga, da bi recimo opozicija napadala RTV. Če pa je RTV tak, da ga vsakič politika po svoji celoti preoblikuje z zagonom ponovno zamenja celotno vodstvo, potem bo pa vedno opozicija neka opozicija, ki bo imela za sabo neko članstvo, ki bo nezadovoljna s stanjem RTV. RTV ima že sedaj ogromne težave s financiranjem, to je po mojem mnenju vrhunska institucija, ki ni samo medijska hiša, ampak je informacijska hiša, ima vse mogoče te storitve in je ena izmed ključnih komponent slovenske suverenosti, zato mislim, da moramo z njo zelo pazljivo ravnati in ne smemo si dovoliti tega, da bi se ta negativen odnos do opozicije dogajal in bi potem pripeljalo do problemov.

Ko smo se recimo pogovarjali o bankah in pa podjetjih, je bilo podobno, nekaj smo eni trdili, drugo drugi, takrat sem imel 25 %, danes sem 75, ampak poglejte, morda se zamislite, da ni podobna situacija tudi sedaj.

Hvala lepa.