Hvala.

Dobro jutro vsem z moje strani!

Dovolite mi uvodoma eno opozorilo, no, jaz vam bom sicer danes tukaj predstavila predlog stališča, kot ga je Vlada poslala v Državni zbor prejšnji teden, vas pa že vnaprej opozarjam, da so zadeve v EU zelo dinamične in ta uredba naj bi se jutri dejansko tudi dokončno sprejela, zato nekatere stvari, ki jih bom tukaj predstavljala kot predlog stališča, ki ga je prejšnji teden Vlada sprejela, mogoče niso več aktualna, vendar se mi zdi korektno, da to vseeno povzamem na kratko.

Torej, kot veste, je Evropska komisija 14.vseptembra objavila Predlog uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki opredeljuje predvsem štiri sklope ukrepov. Prvo, kar predlaga komisija, je zmanjšanje povpraševanja oziroma odjema električne energije z dvotirnim pristopom. Najprej naj bi se vse države prizadevale k prostovoljnemu desetodstotnemu zmanjšanju porabe električne energije na mesečni ravni, k temu pa dodajamo še petodstotno obvezno zmanjšanje porabe v urah vršne porabe. Drugi sklop predlogov zajema zamejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški od dosežene borzne cene, in sicer predlaga komisija, da se bi ti prihodki zamejili torej na največ 180 evrov na eno megavatno uro proizvedene električne energije. Sredstva pridobljena na ta način bi se nato lahko preko seveda državnih proračunov distribuirala končnim odjemalcem električne energije, ki so zmanjšali ljudem ali pa dobaviteljem električne energije, ki jih je regulirana cena prizadela. Tretji sklop ukrepov naslavlja v bistvu regulacijo cen ali delno regulacijo cen tako za gospodinjstva kot tudi za mala, srednja podjetja, in sicer za omejen čas, tako da se spodbuja varčevanje. Namreč del količine bi morali dati naprej, mislim, bi lahko določili po neki regulirani fiksni ceni, preostanek pa po tržni, zato da se spodbuja racionalna raba.

In četrti sklop ukrepov naslavlja uvedbo tako imenovanih obveznih oziroma začasnih solidarnostnih prispevkov v obliki obdavčenja presežnih dobičkov podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi s področja nafte, plina, premoga in rafinerijskih dejavnosti. Sredstva, pridobljena na ta način, se nato lahko distribuirajo za podporo ublažitvenim ukrepom zaradi visokih cen za ranljive končne odjemalce in za podporo ukrepom za zmanjšanje porabe ter zagotavljanje energetske neodvisnosti. Republika Slovenija seveda pozdravlja pripravo in predlog uredbe, saj se zaveda nujnosti izvedbe ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter omilitvi negativnih posledic le-teh na družbo. Slovenija sprejem predloga uredbe, uredbe načeloma podpira, je pa v procesu pogajanj predlagala kar nekaj sprememb.

Republika Slovenija podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, prav tako tudi podpiramo omejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporablja tehnologije z nižjimi stroški od dosežene borzne cene. Opozarjali pa smo, da določbe v zvezi z omejitvijo presežnih prihodkov ne smejo veljati za pogodbe, ki so bile sklenjene že pred uveljavitvijo te uredbe. Prav tako smo predlagali, da se prag velikosti proizvajalca, katerega zadevajo te zamejitve, zviša na en megavat, originalni predlog Evropske komisije je bil 20 kilovatov, kar je v bistvu malo več kot ena sončna elektrarna na individualni hiši, saj se s tem še vedno zbere dovolj sredstev, hkrati pa bistveno zmanjša administrativno breme.

Slovenija je tudi podpirala možnost, da se določi nižja cena cen, torej nižja meja, kot je 180 evrov na megavatno uro in da se iz tega izloči tiste, katerih stroškovna cena bi presegala to najnižjo določeno ceno, vemo, da imamo pri nas potencialno problem pri TEŠ-u. Cilji, ki jih s predlogom uvedbe solidarnostnega prispevka zasleduje komisija, so sicer pravi in jih Slovenija podpira, vendar so za Slovenijo nerelevantni, ker nimamo večjih proizvajalcev nafte, plina in premoga, Premogovnik Velenje pa zaradi tehnično zelo zahtevnega kopa ne posluje z dobičkom. Jasno morajo biti seveda ti ukrepi res usklajeni in jasno morajo biti določeni subjekti, ki bodo zavezanci za to plačilo, da ne bi tukaj prihajalo do nepotrebnih zlorab oziroma izogibanja plačevanja tega prispevka.

V zaključku naj povzamem, da se Slovenija seveda zagovarja enoten pristop vseh držav članic, pomembno se nam zdi, da ukrepi ne povzročajo nadaljnje distorzije na enotnem trgu in tudi s tem dosežemo nekako to, da ni ogrožena konkurenčnost države ali naših podjetij.

Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bo rešitev oblikovana na način, da bo zagotovljeno dobro ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim administrativnim bremenom. Opozarjali pa bomo, da ukrepi, ki so bili zajeti v uredbi, nikakor niso zadostni in da potrebujemo dodatne nove ukrepe za to, da stabiliziramo trge tako na področju trga z električno energijo kot na področju plinskega trga. Dve ključni zadevi, za katere si bo Slovenija prizadevala tudi še naprej, tudi po sprejetju te uredbe, je za čimprejšnjo harmonizacijo nekih pravil za delovanje varovalk pri trgovanju na terminskih borzah, hkrati bomo pa tudi podpirali dinamično zamejitev cen zemeljskega plina, ki ga uvozimo v EU.

Kot rečeno, naj zaključim z mislijo, da bo ta uredba jutri sprejeta, pričakuje se, da bo dobila potrebno večino s strani držav članic, kar pomeni, da nas v naslednjih tednih čaka še ena interventna zakonodaja oziroma vsaj ena, da bomo to lahko tudi prenesli v nacionalni pravni red in začeli izvajati te ukrepe.

Hvala.