Dober dan!

Hvala za besedo.

ZPS je pripravila mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog in izdala pisno mnenje, v katerem je uvodoma ugotovila, da je obravnavano gradivo popolnoma enako besedilu, ki ga je Državni zbor obravnaval v prejšnjem mandatnem obdobju, in sicer aprila 2022. Ker pa ne vključuje amandmajev, ki so bili sprejeti v tistem zakonodajnem postopku, se v svojem pisnem mnenju v celoti sklicuje na takrat podano pisno mnenje z dne 29. marca 2022.

Glede na časovne okoliščine obravnave tega Predloga zakona smo tokrat dodatno opozorili tudi na roke, določene v prehodnih določbah, ki jih je treba, bodisi zaradi poteka časa, bodisi zaradi ustrezne zagotovitve prehodnega obdobja za prilagoditev, seveda prilagoditi. To je bilo z amandmaji treh Poslanskih skupin upoštevano.

Sicer smo v mnenju, na katerega se sklicujemo, tudi v tem zakonodajnem postopku, uvodoma izpostavili slog izražanja, ki je sicer značilen za povzemanje določb direktiv, kar pa zlasti pri določanju kakšnih kriterijev ali izdaje splošnih aktov ali odločanja v konkretnih postopkih, vpliva na stopnjo jasnosti in predvidljivosti pravne ureditve. S predlaganimi amandmaji je del določb, na katere se je takšna pripomba nanašala, spremenjen. Bila so pa podana tudi dodatna pojasnila.

V Predlogu zakona je treba posebej izpostaviti tudi več členov Predloga zakona, ki se nanašajo na vlogo obeh vladnih služb, se pravi, Službe Vlade za digitalno preobrazbo in Urada za informacijsko varnost. Čeprav te določbe povzemajo že veljavno zakonsko ureditev, ZPS s pravno sistemskega vidika mora opozoriti, da je opravljanje upravnih nalog pridržano ministrstvom, organom v njihovi sestavi in upravnim enotam, na podlagi javnega pooblastila lahko tudi javnim agencijam. Zato upravnik nalog vladni službe ni mogoče nalagati s pravno sistemskega vidika, saj je namen ustanavljanja vladnih služb v tem, da te službe zagotovijo organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju in usklajevanju dela ministrstev. Predlagane določbe takšno pravno sistemsko vlogo teh služb v marsičem presegajo. Ugotovila bi, da v tem delu amandmaji niso bili predlagani, bilo pa je podano pojasnilo.

Opozoriti je treba ponovno tudi na ureditev povezano z določitvijo dobaviteljev z visokim tveganjem. Gre za 115. in 116. člen Predloga zakona. V mnenju je ZPS v zvezi s predlagano ureditvijo opozorila zlasti na 74. člen Ustave, ki gospodarskim subjektom zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, na to, da mora biti omejitev te pravice podvržena splošnemu načelu sorazmernosti iz 2. člena Ustave.

Dano pa je bilo tudi opozorilo, da so v 116. členu Predloga predpisani kriteriji za določitev dobaviteljev z visokim tveganjem preohlapni, deloma tudi protislovni. V razmerju do 22. člena Ustave, pa bi bila lahko ureditev vprašljiva z vidika zagotavljanja možnosti, da se tak dobavitelj že v postopku izdaje odločbe opredeli do predloga, ki ima za posledico omejevanje njegovih pravic in pravnih interesov, in da v postopku navaja dejstvo, dokaze in pravna stališča, sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Glede teh pripomb ZPS ugotavlja, da so bili k obema členoma, posledično pa tudi k njima povezanim prehodnim določbam, podana dodatna pojasnila, vloženi pa so bili tudi amandmaji, s katerimi se presojo tveganosti dobavitelja nadomešča s presojo tveganosti opreme. Ugotovili pa bi, da se vsebinska merila za to presojo ohranjajo v bistvu vsebinsko enaka, zato bi bilo treba preveriti, ali je ta sprememba predvsem z vidika posledic za dobavitelja dovolj dosledno izpeljana.

V prejšnjem mnenju smo med pomembnejšimi izpostavili tudi pripombo k 248. členu, /zvonjenje telefona v ozadju/ ki uvaja nov razrešitveni razlog, da je bil z amandmajem treh Poslanskih skupin črtan.

Podrobnejša predstavitev drugih pripomb iz mnenja, ki je kar obsežno, saj je tudi Predlog zakona obsežen, ni potrebna, saj so sicer v pomembnem delu, tako rekoč v glavnini, naše pripombe z amandmaji ustrezno upoštevane. K drugim rešitvam, kjer amandmaji niso bili predlagani, pa so bila podana izčrpna vsebinska pojasnila.

Med predlaganimi amandmaji bi zato ZPS izpostavila le amandma za novi 40.a člen, ki določa možnost, da državni organi iz razlogov v javnem interesu uporabljajo radijsko opremo na ozko določenem območju in s tem onemogočijo delovanje radio komunikacijskih storitev, če tako določa zakon. ZPS meni, da je treba razloge, organe, območja, tudi trajanje in pogoje in način uporabe takšne opreme vsekakor v zakonu določno opredeliti. Če pa je namen amandmaja, kot je razvidno iz obrazložitve, predvsem v tem, da se ti elementi vsebinsko definirajo v drugih zakonih in se želi v tem zakonu zagotoviti zgolj zakonsko podlago za kasnejši sprejem tistega drugega zakona ali več zakonov, ki bi to uredili, pa ZPS meni, da je normativna teža takšne določbe vprašljiva, saj za sprejem zakona namreč vnaprejšnje določanje zakonske podlage za sprejem ni potrebno.

Toliko. Hvala.