Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo delo, zdravstvo in invalide se je s poročilom FIHO za leto 2020 seznanila v mesecu juniju, s poročilom za leto 2021 pa včeraj. Pri tem smo iz poročila za leto 2020 še lahko razbrali nekatera notranja nesoglasja, ki so bila v FIHU prisotna pretekla leta, v poročilu za leto 2021 pa je bilo že zaznati, da je prišlo do določenih sprememb, kar je bilo razvidno tudi iz komentarjev ključnih deležnikov v sistemu, ki ocenjuje, da je novemu vodstvu FIHA in pa seveda novi sestavi FIHA že uspelo razrešiti določene težave in da že iščejo poti za bolj usklajeno in transparentno delovanje fundacije. Slednje je po naši oceni naše komisije zagotovo pripomoglo k večji stabilnosti delovanja fundacije, kakor pa povrnilo in okrepilo tudi zaupanje v njeno delovanje. Pretekla nesoglasja so namreč fundacija neutemeljeno tudi postavljala večkrat v slabo luč, posredno pa je to negativno vplivalo tudi na delovanje samih invalidskih in humanitarnih organizacij, še posebej pa njihovih uporabnikov. Na to je sicer komisija v obravnavi letnih poročil v preteklih letih večkrat opozarjala, pa tudi na nujnost po transparentnosti delovanja fundacije in zagotavljanju ustreznega nadzora nad porabo podeljenih sredstev. Komisija prav tako vedno znova poudarja, da invalidske in humanitarne organizacije s svojim programom pokrivajo velik spekter skrbi, ki bi ga sicer morala izvajati država s svojimi socialnimi programi. Tudi zato je leto 2021 Državni svet ob napovedanih spremembah o igrah na srečo intenzivno opozarjal, da hitre in pa nepremišljene spremembe tega tako občutljivega sistema niso primerne, saj negativno vplivajo na uporabnike programov. Državni svet je na navedeno novelo celo napovedal vložitev veta, a je na srečo slednje že pred tem doživela epilog v zakonodajni proceduri. Tudi ob obravnavi poročila FIHO za 2021 smo ponovno opozorili, da takšnih rokohitrskih posegov v tako občutljiv sistem ni sprejemljivo. Komisija je obravnavala poročilo FIHO za 2020/2021 in pri tem zaznala, da so bile v obeh letih izkazane potrebe invalidskih in humanitarnih organizacij veliko večje, kot pa je bilo na voljo sredstev FIHO, na kar je opozarjal tudi direktor v svojem izvajanju.

Opozorili smo tudi na velik pomen sredstev, ki jih fundacija nudi organizacije za financiranje naložb, saj slednje na razpisih ministrstev in drugih državnih organov ter sredstev teh sredstev ne morejo prejeti. Naložbe v osnovna sredstva, vzdrževanje in nakup opreme so namreč pogosto predpogoj za kvalitetno izvajanje posebnih socialnih programov. Na primer invalidske organizacije potrebujejo kombi vozilo, ki morajo biti posebej prilagojena evropskim standardom in so praviloma draga tudi do 45 tisoč evrov, FIHO sicer omogoča le del sofinanciranja, ostalo pa morajo kriti organizacije same, posledično se velikokrat obračajo na lokalno skupnost za sofinanciranje navedenih prilagoditev, pri čemer pa je volja slednjih odvisno od vsake lokalne skupnosti posebej.

Prav tako v komisiji ocenjujemo, da bi kazalo razmisliti tudi o tem, da bi se država aktivno vključila v financiranje, vzdrževanje in obnovo nepremičnin, v katerih deluje in izvajajo svoje aktivne invalidske in humanitarne organizacije in to s trajnim virom sredstev. Pri tem izpostavljamo, da so nekatere od navedenih organizacij v slovenskem prostoru prisotne že več kot 50, 60 let, nekatere celo stoletje in po vseh ni bilo do sedaj težnje po privatizaciji premoženja, kar tudi zgovorno pove.

V razpravi komisije je bila ponovno predlagana tudi ukinitev davka na srečke, ki je bil uveljavljen v času večjih varčevalnih ukrepov države, povezanih z gospodarsko krizo, leta 2012. Takratni napovedani zgolj začasni krizni ukrep se je namreč zdaj neutemeljeno in brez dodatnih pojasnil spremenil v trajnega in to traja že 10 let s trenutno dvojno obdavčitvijo, srečka je obdavčena ob nakupu, nato pa še enkrat v primeru izplačila dobička tako s strani lokalne skupnosti kot države, S tem pa FIHO in posredno invalidske in humanitarne organizacije po njihovih ocenah izgubijo več milijonov evrov. Ker glede na trenutne razmere v Evropi in po svetu vsesplošna draginja, energetska kriza in tudi vojna v Ukrajini lahko pričakujemo, da se bodo težave z nižanjem koncesijskih sredstev samo še nadaljevale. Komisija ponovno poziva k zagotovitvi trajnega stabilnega vira financiranja fundacije vsaj za financiranje najnujnejših posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo invalidske in humanitarne organizacije. Nesprejemljivo je namreč, da so tako uporabniki teh programov kot tudi strokovnjaki, ki delujejo na navedenih programih, odvisni skorajda izključno od trenutnega priliva sredstev iz naslova iger na srečo. Komisija kot možne podlage za zagotovitev novih stabilnih virov prihodkov prepoznava predvsem tudi prelivanje sredstev od bolj premožnih delov družbe k bolj ranljivim, med drugim tudi na podlagi sprememb na področju davkov in javnih financ, ki jih napoveduje nova Vlada Republike Slovenije, na primer pri novi vrsti obdavčitve na področju nepremičnin, potem ustrezno obdavčitev spletnih stav. Veliko državljanov plačuje v igre na srečo preko spleta in v tujini brez ustrezne obdavčitve in pa seveda možnost ugodnejše davčne obravnave pri podjetjih, ki bi bila pripravljena donirati sredstva za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij, saj imamo v Sloveniji kar veliko družbeno odgovornih podjetij. Komisija izpostavlja tudi posledica starajoče se družbe, saj bo slednje v prihodnje privedlo do večjega števila uporabnikov programov, pa tudi do težav v zagotavljanju ustreznega kadra za izvajanje programov. Predvideni višji stroški izvajanja posebnih socialnih programov bi lahko v določeni meri znižali tudi uporabo z uporabo novih tehnologij, robotov, umetne inteligence in tako dalje, ki so na trgu že na voljo.

Prav tako z zadovoljstvom v Komisiji ugotavljamo, da smo kot družba že precej napredovali, saj na večini družbenih področij sledimo načelu nič o invalidih brez invalidov, kar omogoča, da se glas invalidov in ranljivih skupin ne samo sliši, ampak tudi upošteva. Temu tako Komisija kot Državni svet skušata slediti v čim večji meri.

In za konec še to: Komisija je izrekla posebno pohvalo delu invalidskih in humanitarnih organizacij, katerih delovanje po naši oceni dela državo boljšo. Navedene organizacije namreč v veliki meri opravljajo nalogo namesto države, tudi zato bi jim morali pri opravljanju njihovega poslanstva čim bolj stopiti nasproti, ko opozarjajo na težave, s katerimi se soočijo. To bo v prvi vrsti koristilo in dobro predvsem za uporabnike posebnih socialnih programov in tudi večji ugled, rating same države, ki bo vključila aktivnosti na tem področju.

Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, hvala za vašo pozornost.