Lepo pozdravljena predsedujoča.

Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani državni svetnik, predstavniki ministrstev in seveda tudi predstavniki uporabnikov in uporabnic sredstev fundacije!

Mi smo se že prejšnji teden srečali in že naredili neke korake pri nadaljnjem delu, razvoju fundacije in sem seveda hvaležen za podporo prejšnji teden. Danes bi vam pa predstavil skupaj obe poročili o delu fundacije, tako za leto 2021 kot leto 2020. Obe leti sta bili seveda turbulentni, ne samo pri delu fundacije, ampak tudi pri delu vseh nas, pri delu cele države, govorim seveda o pandemiji in tudi zaradi tega in še zaradi nekaterih drugih okoliščin, je bilo delo fundacije precej oteženo. A ne glede na vse, lahko povem, da fundacija je izpolnjevala svoj namen, poslanstvo in je tudi v letu 2020 in seveda 2021 uspešno oziroma je sofinancirala programe invalidskih in humanitarnih organizacij.

Zopet se bomo seveda dotaknili tistega ključnega, ključnega, da je sredstev bistveno premalo in izkazalo se bo potem, ko vam bom predstavil številke, da je obe leti, je bil bistven primanjkljaj, bistveno premalo sredstev, še posebej glede na potrebe, ki so jih prijavile tako invalidske kot tudi humanitarne organizacije. Pa morda uvodoma nekih, nekaj osnovnih podatkov o samem delu fundacije. Fundacijo ste seveda ustanovili vi, Državni zbor Republike Slovenije, z namenom, da seveda trajno in splošno koristno financira dejavnost invalidskih in humanitarnih organizacij na celotnem območju Republike Slovenije. Fundacijo upravlja svet fundacije, v katerega imenujete vi 20 predstavnikov, 20 članov sveta, od tega 10 na predlog humanitarnih organizacij in 10 na predlog invalidskih organizacij, 3 pa imenuje Vlada Republike Slovenije.

V nadaljevanju je potrebno opredeliti vire s katerimi razpolaga fundacija. Fundacija financira naprej, se pravi delo, programe humanitarnih invalidskih organizacij s koncesninami, ki jih pridobiva s strani primarno Loterije Slovenije, to je glavni vir. V tem delu lahko rečem, da je zelo pomemben, so zelo pomembne tudi dividende, ki prihajajo iz naslova dobička Loterije Slovenije, kajti fundacija je v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije tudi 40 procentna lastnica Loterije Slovenije. V nadaljevanju so pomembni viri tudi koncesnine Športne loterije in potem še koncesnine iz posebnih iger na srečo. Tukaj seveda vidimo vsi možnosti napredka, predvsem pa bo treba, kot bom v nadaljevanju pojasnil, iskati tudi druge rešitve, ki bodo peljale bolj v smeri stabilnosti virov financiranja, kajti naj vam povem, da je po informacijah, ki jih seveda dobivam s strani tako humanitarnih kot invalidskih organizacij, težko planirati vsakoletno delo, načrtuje vsakoletno delo, če ni tega elementa trajnosti, stabilnosti. Kajti fundacija je seveda, kot rečeno, odvisna od virov, vezanih na igre na srečo, torej pomeni, da so prilivi odvisni od tega, koliko srečk je prodanih oziroma jih ne prodanih in tukaj moramo vsi skupaj iskati možnosti, rešitve, ki bodo dolgoročno vpeljale v ta sistem, ki je dober, tudi ta element stabilnosti.

Naj povem, to večkrat poudarjam, da sistem fundacije dela našo državo nedvomno boljšo. Boljšo za naše državljane, predvsem za tiste državljane, ki so najbolj potrebni neke podpore, pomoči, se pravi za naše najbolj socialno in drugače šibke državljane. To nam prepoznavajo tudi drugi, bom rekel, konkretno Združeni narodi, ki so nam na Odboru za pravice invalidov izrecno povedali, da je sistem fundacije dober in podobno smo dobili, se pravi, povratno informacijo tudi iz drugih držav, ki bi želele si mnoge podobnega sistema.

Če grem naprej, se pravi, fundacijo opravlja svet fundacije, potem ima zelo pomembno vlogo nadzorni odbor fundacije, ki potem obravnava vse, vse pritožbe, vezane na sklepe, na razdelitev sredstev in seveda tukaj potem poslovodstvo fundacije s strokovnimi službami, ki nudi ves čas podporo. Kakšen je način dela fundacije? Fundacija vsako leto razpiše, preko javnega razpisa, sredstva, ki so namenjena za financiranje dela humanitarnih in invalidskih organizacij in potem se organizacije preko spletne aplikacije prijavljajo v sistem in potem ta aplikacija na podlagi vnaprej določenih parametrov, pomembno je, da povemo, da so to vnaprej določeni elementi, predvsem na podlagi števila uporabnikov, števila storitev, določi, ovrednoti te programe. Seveda, ker so, ker je narava dela tako humanitarnih kot tudi invalidskih organizacij takšna, da so tukaj specifike, seveda, da ne more nek računalnik, nek algoritem sam pripraviti odgovorov na vse, v končni fazi govorimo o ljudeh, je, se potem pristopijo k delu dve komisiji, ena za ocenjevanje vlog invalidskih organizacij, druga humanitarnih organizacij, ki pogledata, če so kje kakšne specifike, če so kje kakšne dodatne potrebe; bom dal primer iz organizacije, iz katere izhajam, prevoz tetraplegika je nedvomno dražji, kot je prevoz paraplegika, za primer, in seveda, te stvari potem je treba nekako ovrednotiti, oceniti in podobno tudi pri vseh ostalih programih, kjer se potem poskuša, tam, kjer je potrebno, seveda, z nekimi korekcijami, tam kjer so pa stvari neke splošne narave, se pravi neka izobraževanja in podobno, se pa jemlje nek enoten ključ.

Enako je seveda tudi pri drugem pomembnem sklopu; govorimo o naložbah. Fundacija namreč financira najprej programe vseh organizacij, v nadaljevanju tudi zelo pomembno, ker drugje te možnosti ni, delovanje organizacij in v tretjem sklopu financira naložbe. Tudi to je del, ki ga drugače ne bi morali, se ga ne…, bi težko organizacije nekako »izfinancirale«. Seveda, potem damo pa še četrti sklop, na katerega ne smemo pozabiti; fundacija vsako leto izdvoji en odstotek sredstev, ki so namenjena za organizacije, v nek rezervni sklad za primer, da pride do nekih izrednih situacij. Na žalost smo v času, ko je tega čedalje več, to so lahko bodisi poplave, požari ali pa tudi vojne, čemur smo bili priča v zadnjem času, kjer je fundacija nemudoma preko humanitarnih organizacij pristopila tudi k pomoči in v tem delu smo izrabili tudi sredstva iz rezervnega sklada.

Potem v nadaljevanju seveda fundacija deluje tudi na način, da nadzira to porabo, to se mi zdi, da je zelo pomembno, vse premalo poudarjamo, da je ravno nadzor in transparentnost in jasnost tisto, kar je morda premalokrat poudarjeno in v tem delu nam tudi drugi pripoznavajo, da ravno nadzori fundacij nad delom organizacij, so, bom rekel, eni boljših. Se pravi, iz terena, ko pridemo, ko gremo v nadzor posameznim organizacijam, nam, bom kar direktno povedal, vaš nadzor je pa kar malo hud, da rečem tako po domače, ampak namen teh naših nadzorov ni zgolj skrbeti, da se sredstva porabijo namensko, ampak tudi seveda, da pomagamo organizacijam. Pri teh nadzorih poskušamo tako, da jim pomagamo z nekimi primeri dobrih praks, da jim povemo morda, kako neka podobna organizacija ravna v nekih drugih primerih, tako da ti naši nadzori seveda imajo tudi drugo funkcijo, se pravi pomoč, da tudi na terenu čim več ustvarimo s tem našim vložkom. Seveda tokom leta pa so organizacije dolžne tudi poročati o svojem delu skozi leto. Tudi potem fundacija večkrat opravi nadzor nad poročili in nadzor, ne samo nad delom in to je tudi potem podlaga za delo, ocenjevanje. Kot sem prej omenil, vsako leto se pri ocenjevanju upošteva tudi poročila o preteklem letu. Ravno zato poudarjam, da so pomembna tudi poročila in seveda tudi nadzori.

Če grem naprej do tistih zdaj morda ključnih stvari. Sredstva, številke in vam bom kar podal, v letu 2020 je fundacija planirala 17 tisoč 700 evrov za programe in delovanje, naložbe organizacij. Na žalost ta finančni načrt ni bil realiziran oziroma niso bili prilivi zadostni in smo v letu 2020, je fundacija pri razliki prilivov in odlivov izkazala razliko 216 tisoč in nekaj evrov. Bom kar za primerjavo oziroma…, leto 2021 je bilo pa še bistveno bolj težko za fundacijo, ob finančnem načrtu 19 tisoč 250 evrov, je fundacija naredila razliko v, negativno v prilivih, milijon in 868 tisoč.

Moram takoj dodati, da v tem letu smo že planirali, da bomo vključili milijon in pol sredstev, ki so bili pozitivna razlika v letu, v letu 2019 in ravno to je tisto, kar sem prej omenil, ta nihanja so tista, ki otežkočajo delo organizacij, težko je kvalitetno delati, še posebej seveda vsi delajo kvalitetno, ampak težko je kvalitetno delati, kvalitetno planirati, če prihaja tukaj do takih nihanj in to je eden od izzivov fundacije pred, pred fundacijo, tudi pred vami, seveda, da da bomo poiskali rešitve, ki bodo tudi v tem delu prinesle neko stabilnost.

Dogajalo se je, na žalost, da so prišla leta, ko ni bilo dovolj sredstev in smo potem na koncu leta bili prisiljeni organizacijam nakazovati manj sredstev, kot je bilo načrtovano, lahko si pa vsi predstavljamo, kaj pomeni to za organizacijo, ki ima toliko in toliko zaposlenih, ki jim je potrebno na koncu leta oziroma vsak mesec dati pošteno plačilo za njihovo delo in fundacija pa nima sredstev in posledično tudi potem organizacije same. Tako da tu je zelo pomembno, kot rečeno, da bomo iskali možnosti za naprej.

Torej fundacija je potem v letu 2020 prejela v obravnavo 30 vlog invalidskih organizacij in tudi vseh trideset obravnavala in v letu 2020 je bilo prejetih 86 vlog humanitarnih organizacij in od tega je bilo sprejetih v financiranje 79 vlog. Leta 2021 je bilo ob 30 vlogah invalidskih organizacij, sprejeto v financiranje 29 vlog in pa od 87 vlog humanitarnih organizacij, 84 vlog je bilo sprejetih v obravnavo.

Vsako leto, kot rečeno, seveda se tudi financirajo tako naložbe, primer v letu 2021 je bilo financiranih 200 naložb v na državnem nivoju pri delu invalidskih organizacij in 56 naložb pri delu na lokalnem nivoju. Seveda tukaj, da ne bo nekega, da se ne bomo narobe razumeli, da tukaj govorimo o tistem osnovnem; najpogosteje so to osnovna sredstva, ki omogočajo, sploh omogočajo delo naložbe. Največ imamo naložb seveda v računalnike in podobno, tako da, ta številka, da ne bi kdo, da se ne bi zdelo, kot da je to tukaj, neke ogromne številke, na žalost ne, potrebe, kot bom v nadaljevanju povedal, so pa seveda bistveno večje.

Namreč mnogo organizacij, zopet primeroma, izvaja neke programe, kot primer prevoz in podobno, v vozilih, ki bi morala že zdavnaj biti na kakšni drugi lokaciji, da ne bom rekel na kakšnem avtomobilskem odpadu in če vemo, da se s temi vozili izvajajo prevozi najtežjih invalidov in podobno na vozičkih in si lahko predstavljamo, kako je to lahko najmanj zoprno, če se tako vozilo pokvari na cesti in je notri, ne vem, trije, štirje težki invalidi na vozičku, zgolj kot zopet primer.

Fundacija je seveda dolžna tudi poročati o svojem delu, najprej vam, kot ustanovitelju, je pa tudi predmet pregleda Računskega sodišča in seveda deloma sodelujemo tudi s komisijo, protikorupcijsko komisijo. Obe instituciji sta dali fundaciji kar nekaj predlogov za izboljšanje in ravno pred tem svetom je zdaj izziv, naloga, da poskuša, jaz bom kar rekel, vse od tega vključiti. Mnogo teh stvari je bilo že vključeno, nekaj ravno s predlogi oziroma s spremembami pravil fundacije, ki ste jih sprejeli tudi vi na zadnjem svetu. Vse seveda z namenom okrepiti transparentnost in jasnost delovanja.

Moja ocena, morda sem dolžen še to informacijo, jaz sem vodenje fundacije prevzel letos marca, ravno tudi zaradi nekih organizacijskih zapletov, je v nekem preteklem obdobju, zopet po moji oceni, delovanje fundacije pri razvoju, ne pri osnovnem poslanstvu, to se je vedno izvajalo, morda malo zastalo in zato smo mi takoj pristopili k reševanju vseh ostalih zadev. Med njimi, prej sem omenil tako korona situacijo kot ostale, je bilo, da v teh dveh letih niso bili izvajani nadzori, kot bi morali biti. Fundacija je takoj, nemudoma pristopila najprej k izvajanju nadzorov. Na žalost tudi je izostalo lansko leto poročilo, ki bi ga morali prejeti, kot rečeno, že v lanskem letu, zato letos obravnavamo dve. Takoj smo pristopili k temu, da smo tudi v tem delu stvari sanirali.

V letošnjem letu, v šestem mesecu, je nastopil tudi nov svet FIHO, se pravi iz fundacije, nov mandat, svetniki, ki ste jih, kot rečeno, 20 imenovali vi in tudi oni, moram reči, da so takoj prepoznali te potrebe po razvoju in kot rečeno, rezultat, prvi rezultat, je bil na mizi, na vaši mizi, že prejšnji teden.

Naj vam povem, da jutri se zopet sestane svet fundacije, ima sejo in imamo imajo na dnevnem redu štiri nove spremembe, vezane ravno na razvoj fundacije. Seveda v nadaljevanju bo treba pa iti še naproti vsem tistim predlogom, ki jih, so jih podali tako na Računskem sodišču kot na protikorupcijski komisiji. Govorim seveda tudi o nekem dolgoročnem razvoju, govoril sem prej o stabilnosti, hkrati pa neke stvari, ki bodo šle naproti organizacijam, tudi moje osebno mnenje, pa najbrž ne samo moje, da je vse preveč papirjev, birokracije. Tukaj moramo iskati rešitve, ki bodo ob tistem prvem, da morajo biti stvari transparentne, jasne, omogočali čim lažje delo organizacijam. Tukaj gremo tudi v smeri, da se razmišlja, da bi fundacija šla v pripravo nekih razvojnih programov in predvsem za razliko od dosedanjega načina dela, tudi po priporočilu Računskega sodišča, v večletno financiranje programov.

Ena od ključnih stvari, ki je v preteklosti nastala, je bila, jaz bom rekel, jasnost. Se pravi, v preteklosti so, ko so se dodeljevala sredstva, je fundacija, seveda na podlagi dela komisij in vsega ostalega, na podlagi ocenjevanj, izdala sklepe organizacijam, ki pa po mojem mnenju niso bili dovolj obrazloženi in ravno to je tista prva stvar, s katero sem se jaz že s strokovnimi službami in ostalimi, posvetil, da bomo poskušali pri letošnjem razpisu naprej, pa še, še več, pa seveda naprej, ko bo treba še druge pomembne spremembe uvesti, da bo vsakemu posamezniku jasno, zakaj je neka organizacija dobila toliko in druga toliko sredstev. Kot rečeno, seveda, uvodoma vsa pravila, vsi, vsa merila morajo biti in so enaka pa seveda za vse.

Zdaj bom pa nadaljeval s tistim problemom financiranja. Pred, v času ekonomske krize leta 2013, je naša država uvedla davek na srečke, 10 procentni davek na srečke, ki je bistveno obremenil, ki je bistveno obremenil poslovanje obeh loterij in s tem, ko je obremenil poslovanje obeh loterij, je seveda tudi bistveno zmanjšal koncesnine, ki prihajajo na račun Fundacije za delo organizacij. Tukaj je potrebno najti rešitev, najprej tu, kako bi se bodisi z odpravo davka na srečke, bodisi z nekimi drugimi možnimi rešitvami. Seveda, ker je to zakonska materija, bo to stvar, ki jo bo moral, z njo se ukvarjati tudi vaš odbor oziroma potem tudi Državni zbor, če pride seveda do tega, bodisi pa iskati rešitve, da se del teh sredstev, od, se pravi, prilivov tega davka, prenese v delo organizacij, kot rečeno, bo to skrb za najbolj ranljive skupine našega prebivalstva.

V drugem delu, seveda, bo treba razmišljati o morebiti kakšnih davčnih olajšavah tistih, tistim, ki bodo namenili sredstva, za te programe delovanja, hkrati pa je zelo pomembno poudariti, da v tistem delu, ko sredstva za delo organizacij prihajajo iz naslova koncesnin, iz posebnih iger na srečo, govorimo seveda o kazinojih in drugih, so ta sredstva bistveno prenizka, dosegajo, ne dosegajo niti milijon evrov na leto. Če vsi vemo koliko je kazinojev in drugih podobnih stvari v naši državi, ki jih je na žalost, jaz bom rekel, na žalost, vse več, prilivov pa nič več oziroma celo manj. Tako da, tukaj bomo morali skupaj razmišljati o nekih možnostih, bodisi obdavčitve, bodisi nekega bolj, bolj poštenega obdavčevanja tudi teh iger na srečo.

In nenazadnje, če pogledamo številke, ugotavljamo, da sredstva, ki jih namenjamo za delo organizacij, skozi leta ne sledijo niti inflaciji, potrebe se pa celo večajo, kot ugotavljamo, seveda je teh in humanitarnih in drugačnih kriz in seveda tudi potreb na drugi strani pri delu invalidskih organizacij, vsako leto več, tako da tudi s tega vidika bomo morali iskati neke dodatne vire, tudi skupaj, bi rekel, kot država. Jaz imam tukaj seveda obe poročili in še celo vrsto tudi empiričnih in drugačnih podatkov in vam z veselje z njimi še postrežem, tako da če boste imeli kakršnakoli dodatna vprašanja, sem vam seveda podal še dodatne odgovore. Hvala lepa.