Hvala.

Lep pozdrav.

Ministrici in ministri držav članic Evropske unije se bodo 30. septembra torej naslednji teden v Bruslju sestali še na enem izrednem svetu za energijo. Ta bo že drugi ta mesec. Srečanje namreč sledi izrednemu zasedanju 9. septembra, ko so ministri opravili razpravo o ukrepih za ublažitev visokih cen energije. Evropsko komisijo so takrat ministri pozvali, da pripravi konkretne predloge, ki bodo prvenstveno usmerjeni v stabilizacijo razmer v pomoč državljanom in ter podjetjem, ki se soočajo z visokimi cenami energije. Evropska komisija je nato 14. septembra objavila Predlog Uredbe sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije.

Srečanje ministrov naslednji teden bo tako predvidoma namenjeno nadaljevanju neke splošne razprave o ukrepih za ublažitev energetske krize, hkrati pa pričakujemo tudi sprejem predloga uredbe, o kateri trenutno tečejo pogajanja.

Republika Slovenija pozdravlja pripravo predloga uredbe, ker je res nujna za izvedbo ukrepov, ki bodo pripomogli k znižanju visokih cen energije ter omilitvi negativnih posledic le teh na družbo.

Slovenija tudi podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji torej podobni ukrep, ki smo ga julija že sprejeli na področju plina je sedaj na mizi za področje električne energije.

Slovenija tudi podpira zamejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki za proizvodnjo uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški, kot so ti, ki so na borzah najvišji.

Republika Slovenija bo sicer predlagala, da se prag velikosti proizvajalca, katerega zadevajo določbe glede zamejitve presežnih dohodkov zviša na en megavat. Namreč, predlog Evropske komisije 20 kilovatov. Z zvišanjem te meje ocenjujemo, da bomo še vedno zbrali dovolj sredstev, hkrati zmanjšali administrativno breme za najmanjše proizvajalce.

Slovenija prav tako podpira možnost oziroma predlog Evropske komisije, da se določi nižja meja kot je predlagana kot najvišja, torej maksimalna sto o80 evrov namigovati na uro in tudi podpiramo predlog, da se izloči tiste, katerih stroškovna cena pa presega najnižjo določeno mejo, kakršnakoli pač ta že je. Cilji, ki jih s tem predlogom uvedbe solidarnostnega prispevka zasleduje komisija so za Slovenijo manj relevantni, saj nimamo večjih proizvajalcev nafte, plina in premoga. Premogovnik Velenje kot naš edini rudnik pa, zaradi tehnično zelo zahtevnega kopa ne posluje z dobičkom. Podpiramo pa prizadevanja, da je ta uvedba solidarnostnega prispevka za proizvajalce fosilnih goriv usklajena in zelo natančno določena, da ne bomo imeli kasneje težav pri izvajanju.

Slovenija prav tako predlaga, da se za namene, ki so določeni za porabo sredstev, ki bodo zbrani iz naslova te uredbe omogoči tudi uporaba drugih sredstev, ne samo tisti, ki so pač predvideni z uredbo. Prav tako si bomo pa prizadevali za podaljšanje časa veljavnosti predlaganih ukrepov do konca leta 2023.

Poleg razprave, ki jo pričakujemo v uredbi bo Slovenija na svetu ponovno opozorila, da so predlogi v uredbi sicer potrebni, ampak niso zadostni in da moramo nadaljevati delo in razprave in tudi iskati nove rešitve. Zato bomo ponovno pozvali, da se ukrepa na obeh ključnih energetskih trgih, tako na trgu z električno energijo kot tudi na trgu zemeljskim plinom. Kar se tiče trga z električno energijo si bo Slovenija še naprej prizadevala za čim hitrejšo oziroma čimprejšnjo harmonizacijo pravil za delovanje varovalk pri trgovanju na terminskih borzah: Na področju zemeljskega plina bomo pa podprli dinamično zamejitev cen na veleprodajnem trgu za ves uvožen plin.

Hvala za vašo pozornost.