Hvala, kolega Hoivik.

Še želi kdo?

Jaz bom samo dodal še zadnje besede gospoda direktorja, ko je govoril o predlogu, kar se tiče velikega zavezništva za spodbujanje predvsem fotovoltaike v Evropi. Torej smatram, da gre za to, da se del te industrije vrne v Evropo.

Zdaj po podatkih, ki smo jih zasledovali tudi v strokovnem odboru SDS na tem področju, kjer smo spremljali to tehnologijo, lahko bi rekel zadnjih 10 let, je Nemčija izgubila na tem področju približno 140 tisoč delovnih mest. Torej inovacije na področju vsaj začetne fotovoltaike in pa del proizvodnje so preselili na Kitajsko, kot veste, je silicijevi kristali so osnova nova, tako imenovana halfkat tehnologija, ki je trenutno dvignila nekoliko tudi samo vrednost teh modulov, predvsem pa efikasnost teh modulov je trenutno na relativno dobrem nivoju. In pa je pa seveda problem, Evropa kot taka je imela v zadnjih letih, torej predvsem v podcovidnem času, velike probleme s tako zvano dobavnimi verigami in tukaj je tudi na področju foltovoltaike, smo bili osiromašeni. Torej kontejnerski prevozi, množični teh modulov nazaj v Evropo. Seveda so odpirali vprašanja in pa tudi proces, ki ga imenujemo deglobalizacijski procesi, torej nova reindustrializacija Evrope, lahko bi rekel, vračamo se nazaj. Ugotavljamo, da smo zašli v slepo ulico v vsem svojem dobičkonosnosti. In problem pa, ki bodo nastopili, ki jih pa opozarjamo tudi v veliki koaliciji za akumulatorje, so pa seveda vezani na surovine, odpoved, motorje z notranjim izgorevanjem v Evropi, iskanje nove norme Euro 7. Na drugi strani pa proizvodnja, recimo nekaj milijonov električnih vozil ne pomeni samo novo nevarnost za slovensko, za evropski energetski sistem, njegovo omrežje, predvsem pa pomeni veliko nevarnost za evropsko avtomobilsko industrijo. Kje? Večina naših konkurent na globalnem tržišču, Kitajska, razmere med Ukrajino in Rusijo. Torej nas v velikih količinah, lahko bi rekel, oddaljujejo od tistih najbolj potrebnih elementov trenutno za samo sestavo akumulatorja.

Prvi element, brez katerega skoraj ne gre v kvalitetni sestavi akumulatorja kobalt. Kot vemo, ima afriški Kongo več kot 60, po nekaterih podatkih celo 70 % svetovnih zalog, ob izkoriščanju otroške delovne sile in tako naprej.

Drugi element je cink, mangan, delno tudi aluminij, baker in tako naprej. To so elementi, ki v potem velikih količinah lahko usodno vplivajo in lahko se usodno ujamemo veliko zanko, da bomo imeli velike probleme pri nabavi teh elementov in v samem dvigu cen. Lahko se nam ponovi zgodba z ruskim plinom na nekaterem področju.

Evropska avtomobilska industrija je dragulj. Gre za stoletno tradicijo. Gre za imidž, ki nima konkurence nikjer na svetu. In odpoved, preden poiščemo tudi rešitve glede sintetičnih goriv, ki jih bo uvedel tipično Porsche, pa tudi ostale najbolj, lahko bi rekel najvišje tretirane blagovne znamke, se mi zdi ena izmed rešitev. Tukaj so visoke dodane vrednosti, tudi velik del slovenskega avtomobilskega grozda deluje v tem segmentu. In sama, lahko bi rekel, ponovni radikalni prehod, kot je bil radikalni prehod na obnovljive vire energije in nam danes povzroča velike težave, bo povzročil tudi v evropski avtomobilski industriji velike probleme.

Električni avtomobili, kot veste, so sestavljeni približno iz tisoč 500, do 2 tisoč delov. Govorimo o nekem srednjem razredu. Avtomobili z notranjim izgorevanjem približno potrebujejo med 5 in 6 tisoč delov. Govorim recimo o tipu Audi A6. In ti avtomobili bodo, na te avtomobile je seveda vezan velik del tudi slovenskega avtomobilskega grozda. Tukaj se lahko zgodi, da v tem procesu reindustrializacija Slovenija ne najde svojega prostora ali pa bo odpadla iz tega prostora. Avtomobilska industrija, evropska avtomobilska industrija, ko bo hotela postaviti konkurenco ameriški Tesli, kitajskim in pa južnokorejskim proizvajalcem, bo imela velike probleme. Ni problem izdelovati 100 tisoč električnih avtomobilov, ni problem izdelovati 500 tisoč avtomobilov, nekaj nišnih modelov, ko pa prideš na številke, ki so bile v zadnjem času, recimo, da nadomestiš Volkswagen Golfa, Audija, v srednje razmere, Audija 4, BMW 3 in tako naprej, potem pa se bodo lahko ponovno naše geostrateške težave začele. Mi teh elementov nimamo v takšni količini. kot veste, so tudi okoljske zadeve v evropskem prostoru izredne in tukaj vidim en velik problem. Zato spoštovani gospod direktor, tukaj zastopate močna stališča. Tudi pri Fotovoltaiki, ja, lahko jih izdelujemo, te module v Sloveniji, večinoma silicijevih kristalov bo pa prišlo še vedno s Kitajske. Torej v, lahko bi rekel v sosledju delujemo potem kot približno ne ena izmed slovenskih podjetij, nekako spajkamo in vgrajujemo samo celice v nekatera ohišja, silicijevi kristali pa / nerazumljivo/ narejeni po vsej verjetnosti na Kitajskem. Tam, kjer za samo izdelavo teh kristalov ne samo, da uporabljaš rudo, treba se je zavedati, da potrebuješ ogromno energije, ogromno energetske potratnosti pri tej proizvodnji in tudi tu so številne zanke, ki lahko vplivajo. Jaz želim vse dobro, seveda na tej poti. Podpiram reindustrializacijo, ampak ponovno opozarjam na premišljen del na tem področju in tudi iskanje slovenskega prostora pod evropskim soncem, kot temu večkrat rečemo. Stališča, ki so slovenska, moramo zastopati eksaktno, moramo poznati predvsem slovenski del malega gospodarstva, ki je močno vezan na to industrijo in seveda iskati tudi svoje nišne priložnosti, ki smo jih tudi v preteklosti marsikdaj našli. Toliko z moje strani.

Še kateri od kolegov in kolegic želi kakršenkoli prispevek k tej temi? Vidim, da ne. Potem bom dal na glasovanje predlog sklepa. Mogoče kakšen odziv s strani gospoda direktorja?