Govor

Jernej Salecl

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci!

Čez teden dni, 29. 9. 2022, bo potekalo prvo zasedanje Sveta za konkurenčnost v času češkega predsedovanja Svetu Evropske unije in na dnevnem redu bosta dve točki s političnima razpravama ministrov pristojnih za notranji trg, industrijo in varstvo potrošnikov. Vlada Republike Slovenije je imenovala delegacijo v sestavi Matevž Frangež, državni sekretar, Peter Koleto, ki je vodja kabineta in pa mag. Snežano Popovič, vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predsedstvo bo v okviru 1. točke dnevnega reda vodilo politično razpravo o novem zakonodajnem predlogu o tako imenovanem instrumentu za izredne razmere na notranjem trgu, katerega ideja je bila zasnovana v začetku leta 21, ko je bil s strani predsednice Evropske komisije omenjen in predstavljen omenjeni mehanizem, ki bi zagotovil prost pretok proizvodov storitev in ljudi tudi v času krize, s poudarkom predvsem na hitrem odločanju o transparentnosti in koordinaciji. Zamisel je bila nato nadalje razvita v okviru industrijske strategije komisije iz maja 2021, zato smo predlog pravzaprav pričakovali že v času slovenskega predsedstva, vendar je do obravnave prišlo šele sedaj.

Republika Slovenija je naklonjena prihajajočemu instrumentu. Podpira njegov osnovni cilj, saj želimo, da se ohrani odpornost enotnega trga v izrednih razmerah, hkrati pa želimo, da instrument ostaja jasno osredotočen na nemoteno delovanje notranjega trga in predvsem zaščito svoboščin tudi v času prihodnjih kriz, ne glede na to, kakšna bo njihova narava. Želimo, da bi instrument gradil na že obstoječih instrumentih notranjega trga. Republika Slovenija pa je v tem trenutku zadržana predvsem v delu, kjer bi instrument posegal v industrijske politike oziroma koordinacijo dobavnih verig, ter do morebitnega prekrivanja instrumenta z drugimi že obstoječimi kriznimi mehanizmi.

Druga razprava, ki je načrtovana v okviru zasedanja, naslavlja Akt o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke oziroma tako imenovani Ecodesign. Predlagana vzpostavitev okvira opredeljuje določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov in razveljavitev Direktive 2009/125/EC in je prvi sveženj ukrepov, ki jih je Evropska komisija predstavila 30. marca 2022. Ključni ukrepi za kroženje trajnostnih izdelkov se nanašajo na vsebine zasnove izdelkov, ki omogočajo zmanjšanje vpliva izdelkov vpliva na okolje, izboljšanje informacij o trajnostnem proizvodu za potrošnike in akterje v dobavnih verigah, preprečevanje uničenja neprodanih potrošniških izdelkov, spodbujanja bolj trajnostnih poslovnih modelov, povečanje zelenih javnih naročil.

Republika Slovenija se strinja, da je treba v luči ohranitve okolja in blaginje državljanov zagotoviti trajnostno rast z izboljšanim upravljanjem z viri in materiali, iz katere so proizvedeni izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan, pa tudi z izboljšanjem izdelkov samih. Za manjšo porabo energije, učinkovitejšo in daljšo uporabo izdelkov z uporabo recikliranih materialov namesto primarnih surovin, s širjenjem naprednih krožnih gospodarskih modelov lahko omogočimo gospodarsko rast in pri tem ohranimo naravne vire in varujemo okolje. Republika Slovenija podpira določitev minimalnih meril ne le za energijsko učinkovitost, pač pa tudi za krožnost in splošno zmanjšanje okoljskega in podnebnega odtisa izdelkov, saj bo s tem omogočena informiranost potrošnika za lažjo odločitev pri nakupu izdelkov, ko govorimo o okolju prijaznejših izdelkih. Opozorili pa bomo, da predlagane rešitve lahko predstavljajo dodatne obremenitve predvsem za mala in srednja podjetja, zato si bo Republika Slovenija v postopku uveljavljanja prizadevala za izboljšanje besedila, zlasti v delu, da bo jasno razumljivo, uravnoteženo in bo hkrati upoštevalo potrebe vseh deležnikov, ki delujejo na trgu.

V okviru točke razno bo predsedstvo na zahtevo nemške delegacije na podlagi ideje o diverzifikacije energetskih virov podalo predlog za vzpostavitev tako imenovane Evropske koordinacije za zagotovitev zadostne proizvodnje na področju fotovoltaike vetrnih elektrarn in toplotnih črpalk, pri čemer se bodo zgledovali po ideji zavezništva za baterije. V času delovnega kosila pa bodo ministri razpravljali o odpornosti notranjega trga, predvsem v kontekstu ukrajinske in energetske krize.

Hvala.