Govor

Darij Krajčič

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Tokratni svet za kmetijstvo in ribištvo bo enodnevni, pogovorno se mu reče Agrifish, in se bo začel ob deseti uri in končal okoli devetnajste ure. Delegacijo bo vodila ministrica, v njej pa bo sodelovala tudi strokovna ekipa.

Svet bo obravnaval eno kmetijsko in dve ribiški točki. Svet bo tokrat zasedanje začel z ribiškima točkama, in sicer bo govora o vsakoletnih ribolovnih možnostih za 2023.

Prva bo namenjena delitvi kvot po izstopu Združenega kraljestva iz EU in druga bo namenjena vsakoletnemu posvetovanju glede ribolova EU Norveška. Nobena od točk neposredno ne zadeva slovenskega ribištva, je pa, je pa prva zanimiva zlasti zaradi izstopa Združenega kraljestva. Namreč staleži ribolovnih organizmov, ki si jih delita Združeno kraljestvo in EU, so predmet skupnega upravljanja med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo. Podobna pogajanja bodo potekala tudi z Norveško. Komisija si bo v imenu unije prizadevala doseči dogovor tako z Združenim kraljestvom kot Norveško za ribolovne možnosti za leto 2023 in sicer na podlagi splošnih načel in posebnih smernic za vsako posvetovanje.

Te točke so mogoče malo nenavadne za Slovenijo, ker pač se nas ne dotikajo, naše morje je relativno majhno, vendarle moramo sodelovati v vseh teh zadevah v pogajanjih tudi s tretjimi državami. Svet bo nadaljeval delo s točko razno na področju ribištva, in sicer bo komisija podala informacijo o prihodnosti staleža evropske jegulje in tisti, ki so odvisni od nje. Obravnavana bo še ena točka razno, in sicer bodo Francija, Irska in Španija podala informacijo o globokomorskega ribolova v občutljivem morskem ekosistemu. Svet bo nadaljeval s točkami razno, vendar s področja kmetijstva, in sicer bo komisija poročala o kmetijskem vidiku revizije direktive o industrijskih emisijah in zaključila dopoldanski del z informacijo Avstrije o naraščajoči populaciji divjih zveri v Evropi, izzivi za podeželska območja. Na obeh teh zgodbah, obe te zgodbi pomembno vplivata tudi na razmere v Sloveniji, tudi kar se tiče naraščajočih populacije divjih zveri. Tukaj Avstrija pod točko razno ima neko posebno stališče, mi bomo delno podprli

avstrijsko stališče v, bi rekel, ne v pisni obliki, ampak v ustni. Gre bolj za to, da zveri, ki se nam pojavljajo zlasti v visokogorskih območjih, kjer ogroža visokogorsko pašništvo in drugi ukrepi za zaščito zlasti drobnice niso mogoči. V tem trenutku sledimo v Sloveniji opuščanje visokogorskega pašništva, kar je za naše razmere slabo, v bistvu nesprejemljivo. Sledilo bo delovno kosilo ministrov, na katerem bodo ministri govorili o označevanju živil in označevanju prehranske vrednosti na sprednji strani embalaže. Popoldansko zasedanje sveta se bo začelo s še eno točko razno. Poljska bo predstavila poziv za dopolnitev ocene vpliva, ki spremlja Predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Šele, po tem bo na vrsti prva redna kmetijska točka v obravnavi katere se bo pridružil tudi kmetijski minister Ukrajine. Svet bo obravnaval stanje kmetijske proizvodnje in logistike v Ukrajini ter splošno stanje na kmetijskih trgih. To je v bistvu stalna točka vseh svetov, to je obravnava stanja na kmetijskih trgih EU. Svet bo zasedanje zaključil še z obravnavo treh točk razno. In sicer bo najprej Litva podala informacijo glede trajnega travinja, nato bo iskala podporo glede podaljšanja začasnega okvira za državne pomoči, svet pa se bo zaključil z informacijo Poljske, ki bo poročala o konferenci vzhodnih kmetijskih ministrov o razmerah v mlečnem sektorju. Ob robu sveta se bo ministrica Šinko udeležila tudi konference na visoki ravni ob prašičji kugi, kjer bodo izpostavljeni ukrepi in pobudi za boj proti APK, ki jih EU skupaj z državami članicami podpira in ki presegajo običajno pristojnost veterinarskih organizacij. Populacija divjih prašičev se je namreč v zadnjih desetletjih znatno povečala, kar igra pomembno vlogo pri širjenju te bolezni. Za odgovor na ta izziv pa so ključnega pomena dobro usklajena nacionalna prizadevanja in ukrepanja med različnimi pristojnimi službami, pristojnimi in odgovornimi za kmetijstvo, veterinarstvo in okolje ter deležniki, kot so kmetje in lovci ter civilno družbo, saj se populacija divjih prašičev ne ozira na državne meje in tudi meje EU. V informacijo morda za vas, da je odstrel divjih prašičev v preteklem letu ali pa v zadnjem obdobju največji v Sloveniji kadarkoli. K temu je pripomogla tudi posebej interventni zakon za obvladovanje afriške prašičje kuže kuge, ki predvideva tudi premije za odstrel divjih prašičev.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo.