Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani poslanci!

To je v bistvu nadaljevanje seje, ki smo jo imeli konec junija, ko ste potrjevali pobudo za pristop teh dveh držav k Severnoatlantski pobudi. Za tem so 4. julija potekala pogajanja Nata z obema državama in jih tudi zaključila, in so bila tudi zaključena ta pogajanja. 5. julija so države članice podpisale pristopna protokola z obema državama. V imenu Slovenije je pristopni protokol podpisal stalni predstavnik pri Natu. Kot sem že takrat rekel tako Kraljevina Švedska kot Finska sta bile že doslej najtesnejše partnerice Nata. Razvile so visoko raven vojaške interoperabilnosti in zelo poglobljeni politični dialog in sodelovanje. To se je še okrepilo po februarju 22 po ruski agresiji na Ukrajino in tudi sami državi sta takrat spremenili svojo varnostno politiko in strategijo in 18. maja skupaj zaprosila za članstvo v Zvezi Nato.

Sam protokol je kratek, v bistvu ima samo tri člene. 1. člen je navedeno, da bosta tako Kraljevina Švedska kot Finska postali članici z dnem, ko bodo vse države članice Nata deponirale svoje ratifikacijske listine pri depozitarju Združenih držav Amerike in bodo Združene države obvestile vse države članice, da so postopki zaključeni. Takrat bo generalni sekretar Nata povabil obe državi, da pristopita k severnoatlantski pobudi. 2. člen ureja začetek veljavnosti protokola to je, to kar sem prej rekel takrat, ko bodo vse države deponirale svoje listine in bodo Združene države obvestila države članice, da je postopek zaključen. 3. člen pa samo govori, da je protokol sklenjen v dveh jezikih. Do slej vse države so sedaj v postopkov ratifikacije teh protokolov države članice Nata. Pet držav je že zaključilo postopke. Mislim štiri so v… Pet držav je že deponiralo v bistvu svoje listine pri depozitarju, štiri pa so v postopku ratifikacije v parlamentu in ravno tako se začenja tudi v Nemčiji in Nizozemski. Vse države so na neki stopnji. Vabimo tudi Državni zbor, da pristopi k ratifikaciji.

Hvala.