Hvala. Lep pozdrav z moje strani in tudi pozdravljam kolega iz Ministrstva za zunanje zadeve. To je bil naš skupen napor, da smo prišli do te točke.

Veseli, da sem danes tukaj pred vami in da obravnavate postopek ratifikacije tega sporazuma, namreč gre za prvi sporazum v tej obliki oziroma te narave, ki je kritičen za primere, ko bo prišlo oziroma če bi prišlo do prekinitve oziroma resnih dobavnih motenj v evropskem trgu zemeljskega plina. Tako, da sporazum ureja seveda tehnične, pravne in finančne elemente, kako mi to izvajamo, torej mi in Republika Italija, in sloni na evropski Uredbi 2017/1938 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Celotni mehanizem solidarnostne pomoči je v bistvu namenjen oziroma se aktivira šele po tistem, ko dejansko država znotraj svojega ozemlja izvede vse, kar je potrebno, za to, da zagotovi oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev, torej šele po tistem, ko izključi vse nezaščitene odjemalce in pride do točke, kjer bi lahko nastala motnja v oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev. Namen tega sporazuma je torej, da takrat država, ena država partnerica, torej v tem primeru recimo Republika Slovenija, če bi do tega prišlo, zaprosi Republiko Italijo za solidarnostno pomoč pri oskrbi svojih zaščitenih odjemalcev.: In sporazum v bistvu ureja zelo natančno časovnico in vsako posamezno fazo kako mi to realiziramo, zaradi tega, ker je seveda meddržavne narave, ker ima kar nekaj finančnih in pravnih posledic znotraj obeh podpisnic, zato je zelo natančen in res pomemben, da se podpiše in ratificira na tej zakonski ravni. Po naših informacijah je Republika Italija sporazum nedavno že ratificirala in upamo, da bom kot predstavnica Vlade tukaj upam, da boste poslanci ta predlog, ki smo ga mi sprožili, tudi podprli in izvedli ratifikacijo v najkrajšem možnem času, da se pripravimo na naslednjo zimo, če bo prišlo do teh kritičnih situacij.

Jaz bi se mogoče tukaj zaustavila, pa ostajam odprta na vaša vprašanja.

Hvala.