Predsedujoči, hvala za besedo in hvala vsem vabljenim za podana stališča in predstavitve.

Bilo je na eni izmed poletnih sej Državnega zbora, ko sem prvič izpostavil, da nova koalicija v roke ni dobila države, ampak da smo v roke dobili pogorišče. To je še posebej pomembno za proračunske številke, rebalans ali sprejemanje kakršnihkoli novih proračunov, ki krojijo, kam nekako bodo politike v tej državi šle. In rebalans proračuna, ki ga sprejemamo, v resnici ni motiviran s kakšnim drastičnim obratom v eno ali drugo smer, ampak preprostemu preživetju države. Se pravi, da poskušamo kolikor se le da sanirati to pogorišče, ki nam ga je prejšnja oblast zapustila. Dejansko izvajanje alternativnih politik in perspektive za našo državo in državljanke in državljane pa se bo lahko odrazilo šele v proračunu za naslednje leto oziroma po navadi se sprejemata skupaj proračuna za dve leti, torej v letih za 2023 in 2024. Na ta način moramo torej brati ta rebalans proračuna, kot nek obliž na rano in ne kot bistveni prelom s tem, kaj se je pred tem dogajalo, kvečjemu s prvim poskusom finančne sanacije tega, kar smo v roke dobili.

Specifično za področje obrambe takoj na začetku že ugotovimo, da se proračun Ministrstva za obrambo zvišuje za 6 %, kar je manj, kot sicer znaša povečanje obsega proračuna v primerjavi s povprečkom. Ta povpreček je 4,6 %. S tem seveda ni prav čisto nič narobe, če denar usmerjamo v prave stvari. In o tej pravih stvareh se lahko začnemo pogovarjati najprej s temu, da izpostavimo odločitev iz prejšnjega tedna, da se v sled revizije tega nakupa oklepnike bokser 8 x 8, proti katerim se v Levici borimo že ohoho dolgo časa, da je bil ta posel odpovedan. Skupni obseg tega posla na koncu v resnici še danes ne vemo, kolikor bi sploh prišel. Pogovarjamo se o številkah 400 milijonov evrov. Zelo verjetno bi na koncu koštali okrog pol milijarde evrov. Se pravi, to prvo, veliko dejanje, storjeno na obrambnem področju in veliko dejanje sanacije škode prejšnje oblasti, je tako, da ga lahko velika večina državljank in državljanov tudi z nami v Levici toplo pozdravi. Kar smo dosegli je, da samo državi in ljudem prihranili teh nekaj 100 milijonov evrov, ki so posledično prosti, da se jih investira v potrebe ljudi tam, kjer so ljudje dejansko ogroženi, kar oklepniki za potrebe Nato pakta in delovanje izven meja Republike Slovenije, niti ne za obrambi domovine, zagotovo niso. Ljudje v tej državi potrebujejo sredstva za to, da se modernizira zdravstvo, za to, da se poskrbi za sistemsko /nerazumljivo/ starejših, da se zgradi javna neprofitna stanovanja in še in še je dejansko deficitarnih podhranjenih področij.

No, kupovanje bodočega starega železa po diktatu Nato pakta to zagotovo ni, in na tej točki čestitam predstavnikom izvršne veje oblasti na današnji seji, ker so se odločili, da bodo tukaj potegnili črto in ne bodo dovolili, da posledice prejšnje Vlade bremenijo naslednje generacije v že izpostavljenem obsegu 400, mogoče celo več, milijonov evrov.

Podoben dosežek smo beležili leta 2018. Primerno je bil tudi takrat v postopek vpleten zdajšnji minister za obrambo Marjan Šarec, ko se je prvo dejanje takratnega poskusa nakupov oklepnikov v obsegu 350 milijonov evrov zgodilo ravno v tem prostoru na podobni seji, dve uri, preden smo imeli na mizi glasovanje o predsedniku Vlade, mandatarju takratnemu Marjanu Šarcu. Tako da, nam lahko rečem, da mi je z zdravo pametjo že dvakrat uspelo obraniti nekaj 100 milijonov evrov pred tem, da bi si jih prigrabili tuji vojaško industrijski kompleksi. In jaz sem silno ponosen na vse nas zaradi tega dosežka.

V zvezi z rebalansom proračuna imam kar nekaj vprašanj, kjer ne vem čisto točno, zakaj se določeni evri režejo ali zakaj se določeni evri dodajajo. Pa bom šel kar po konkretnih postavkah, ki me pri tem zanimajo. Seveda pa zanimive stvari niso toliko zgoščene v stolpce ob proračunu, kot jih gledamo, ampak so zgoščene v razvojne programe.

Razvojni programi so projekti, razpotegnjeni čez več let in čez več proračunov in tam se najboljše odražajo politične prioritete. Še posebej pa me bo pri sledečih vprašanjih zanimalo, gre za neke nove izdatke ali pa nove ideje in koliko gre v resnici za pokrivanje minusov za nazaj oziroma za to, da se sanira politiko predhodne vlade, ki je bila politika izvršenih dejstev oziroma, kot se je izrekel gospod Črnčec, že prevzetih obveznosti, ki jih je treba tako ali drugače zavezati, preden jih lahko sploh odpoveš.

Začel bi pri vprašanju postavke streliva za Slovensko vojsko. Tukaj se z rebalansom sredstva povečujejo iz 15 milijonov evrov na malo več kot 25 milijonov evrov. Zakaj? Je to že nekaj, kar se je postreljalo? Je to nekaj, kar se želi na novo postreljati? Si pa lahko mislite, kaj se v splošnem dvigovanju sredstev za municijo v času, ko imajo ljudje probleme z draginjo, ko imamo na mizi oziroma ko se nam dogaja naslednji val koronavirusa, kaj si, kaj si o tem mislim.

Naslednje vprašanje. Postavka nadgradnja helikopterjev Bell 412, za tiste, ki slučajno ne veste, to so helikopterji, ki so »war horse«(?) Slovenske vojske in so v zelo velikem obsegu tudi na delu pri kakršnihkoli situacijah zaščite in reševanja. To so tisti helikopterji, ki jih boste sredi poletne plezalske sezone videli preletavati slovensko nebo v najbolj pogostih slučajih zaradi tega, ker vozijo ponesrečene planince v Univerzitetni klinični center in seveda kot taki njihova nadgradnja uživa zelo veliko simpatij in podpore pri nas v Levici, pa vendar se ta postavka zmanjšuje iz 7 milijonov evrov na borih 370 tisoč evrov, in tudi tu me zanima zakaj je do tega prišlo? Domnevam, da je bilo že kaj izvedeno, da so se kje drugje nekako drugače našla, našla sredstva in ne, da je prišlo do kakršnegakoli zastoja te nadgradi, ker to bi bila pa res velika škoda. dotrajani helikopterji, neprestano jih je toliko in toliko na servisu, hkrati pa je to tisti kos vojaškega »hardware-a«, ki je z naskokom najbolj uporaben za servisiranje potreb državljank in državljanov v domovini.

Iz podobnih razlogov me zanima tudi, kaj je s postavko oprema posadk in helikopterjev Slovenske vojske, ki se zmanjšuje za 400 tisoč evrov in v letu 2022 znaša samo še 22 tisoč evrov. Tudi tu si lahko predstavljate, da imamo v Levici simpatije. Večkrat smo že na tem odboru v preteklih letih izpostavljali težave s katerimi se soočajo piloti teh helikopterjev. Vemo, da smo kadrovsko podhranjeni, kadrovsko podhranjeni, skratka, zanima me kaj se dogaja s to postavko?

Naslednja postavka, je nova, to je ureditev hangarjev za vozila GTV(?) oziroma to so ti razvpiti Oshkosh-i v višini 5 milijonov evrov. Tukaj lahko samo ugotovim, dobro, prejšnja Vlada jih je šla kupovat na vrat na nos, nekje jih je treba parkirati, če bomo zanje zdaj postavili hangar, kot eno izmed, enega izmed preteklih dolgov, ki ga moramo plačati, razumem zakaj se ta sredstva z rebalansom namenja, čeprav je bila sama nabava teh oklepnikov 4x4 ravno tako netransparentna, neracionalna in narejena po kroju Nato pakta, kot je bil to, kot je bila to ideja, da kupujemo oklepnike 8x8 Boxer.

Naprej, Poček. Vemo, da je na osrednjem vadbišču Slovenske vojske kar veliko problemov povezanih z umeščenostjo tega vadbišča v ideje Postojnčanov, ki bi zelo radi videli, da njihov vodni vir ni ogrožen. Streljanje tam gor na Počku pa ogroža vodno zajetje za 20 tisoč ljudi. Problem imajo včasih z nočnim vajami, nočnim streljanjem in tako naprej. Skratka, lokalna skupnost zelo vehementno in odločno nasprotuje obstoju vadišča Poček, kot ga imamo pri Postojni. Pa vendar se ta postavka zvišuje iz 1,3 milijone evrov na 6,8 milijonov evrov. Zanima me, zakaj? Ali so to kakšni stroški, ki so v preteklosti naredili mogoče s preprečevanjem ali pa vsaj poskusom preprečevanja odtekanja strupenih snovi iz streljanja v vodno zajetje ali karkoli podobnega oziroma se kakšna manjša investicija tu noter skriva? Skratka, od kod ta razlika med 1,3 milijone in 6,8 milijonov evrov.

Potem pridem pa, prehajam pa naprej, na verjetno najbolj zanimivo spremembo postavke v tem proračunu za Ministrstvo za obrambo, to je bojno kolesno vozilo 8x8, torej ti bokserji, ki smo jih odpovedali v letu 2022, se vseeno povečuje ta postavka iz 15 milijonov evrov na 25 milijonov evrov in me zanima zakaj? Prejšnji teden v četrtek smo z vrhom koalicije kronali odpoved tega nepotrebnega in stroškovno zahtevnega posla, pa vendar gre v tem proračunu za povečanje za 10 milijonov evrov, torej iz 15 na 25 milijonov evrov. In nekako ne znam zložiti skupaj teh dveh teh dveh postavk, na eni strani v osnovi »skenslamo« nabavo, na drugi strani pa vendarle dograjujemo ta program z nadaljnjimi 10 milijoni evrov. Seveda mi je jasno, da za teh deset milijonov evrov nobenega oklepnika ne bomo ne bomo kupili. Me pa vseeno zanima zakaj torej ta prerazporeditev sredstev.

Naprej lahka kolesna oklepna vozila 4x4 Oshkosh. To so ti Oshkosh, ki sem jih že govoril. Za tiste, ki ne veste, ta posel nabave štirikolesnikov Oshkosh se tudi vleče že čez več mandatov, vleče se še čez več vlad. In kot je bilo to pri nakupu oklepnikov 8x8 Boxer je šlo tudi pri nakupu oklepnikov 4x4 Oshkosh narobe praktično vse. Tudi tu je cena zrasla praktično čez noč. O teh nabavah na začetku ni vedel nihče ničesar. Ta prva številka o kateri smo se sploh začeli pogovarjati in ta prva številka, ki jo je dobila na voljo slovenska javnost je bila 15 milijonov evrov. Zdaj imamo pa nacionalni razvojni program Oshkosh 4x4 za 124 milijonov evrov. In seveda si lahko predstavljate, da strižem z ušesi ko gledam take postavke v proračunu, še posebej ker je vmes do dobave oziroma izvedbe tega začetnega posla nabave oklepnikov Oshkosh 4x4 dejansko že prišlo, ampak prišlo je na tak način da smo sem dobili razvita razbita vozila, ki niso šla niti čez tehničnega. Potem je pa takratni minister Tonin kljub vsemu pohitel, naročil še eno tranšo teh vozil kljub hudemu ogorčenju javnosti, zato me zanima zakaj se ta postavka zvišuje iz 20 na 45 milijonov evrov. Skupna vrednost razvojnega programa v katerega naj bi umestili celoten posel teh Oshkosh se sicer ne spreminja, raztegnjena je čez nekaj let, kot sem že prej izpostavil, da velja za razvojne programe. Ne vidim pa nobenega razloga zakaj bi dodatna sredstva premikali semkaj še v letošnjem letu. Že zdaj po podatkih, ki so prišli zraven s proračunom je ta postavka v 43 % realizirana. Se pravi, od tistih 15 milijonov evrov, o katerih je govoril še takrat minister Karl Erjavec, smo prišli do zdajšnjih 46 milijonov evrov oziroma skupaj z letošnjim letom 78 milijonov evrov. Ali je to denar, ki gre za dodatna naročila? Je to denar, ki gre za dodatna, dodatna vozila? Ali so to neke zapadle prevzete obveznosti, ki se jim ni dalo izogniti? Ali kaj točno se s temi 25 milijoni evri dogaja? Za začetek je bilo naročenih zgolj 38 vozil Oshkosh, šele potem naknadno je prišlo do naročila pod taktirko ministra Tonina, pa še to v resnici v Državni zbor nikoli ni prišlo podkrepljeno s kakšnim silnim dodatnim dokumentom, ki bi opredeljeval specifike tega posla. Uradno kar v parlamentu in v javnosti vemo je za teh 38 Oshkoshov in to je to. Morda še ena informacija za tiste, ki ne veste, ta vozila Oshkosh, ki so se kupovala so se kupovala takrat ko so bila še v testni fazi. Se pravi, dejansko se je šlo v ta nakup vozil, ki niso bila še v tehnični uporabi, niso bile še dokončno v bojni uporabi, niso bila še dokončno preizkušena in tudi medtem ko je postopek nakupa teh Oshkosh v Sloveniji potekal so v Pentagonu izdajali negativna mnenja glede na rezultate testiranja tega oklepnika. Zdaj nedvomno ga bodo za svoje vojaške potrebe prevažanja po puščavah in stepah, kjer se Združene države Amerike zelo rade vtikajo v tuje države in tuje vlade še dokončno izpopolnili, kar pa ne spremeni dejstva…