Hvala, spoštovani predsednik, dr. Premk.

Spoštovani članice in člani Odbora za obrambo!

Dovolite, da v tem uvodnem delu malo še na širše pojasnim kakšne imamo načrte z rebalansom Ministrstva za obrambo za leto 2022. Predlog rebalansa sledi usmeritvam in ciljem glede postopnega dviga obrambnih izdatkov, v skladu z veljavnimi planskimi dokumenti, z namenom seveda zagotavljanja, izvrševanja sprejetih mednarodnih zavez, ter izboljšanja obrambne sposobnosti Slovenije, ki se seveda sooča tudi sama s tem nepredvidljivim varnostnim okoljem. S predlaganim rebalansom se sledi tako cilju, da se izboljša stanje obrambne pripravljenosti Slovenske vojske, kakor tudi sistema zaščite in reševanja. Ko je bil rebalans pripravljen je izhajal na spomladanski napovedi gospodarske rasti v Republiki Sloveniji. S spremembo le te, z jesensko napovedjo je tudi ta delež obrambnih izdatkov na Ministrstvu za obrambo skozi ta rebalans proračuna spremenil. Torej startna osnova je bila, da so obrambni izdatki 1,31, vmes s spremembo gospodarske napovedi je ta številka 1,27 % BDP. Tudi ta odstotek zagotavlja tisto ključno usmeritev, politično usmeritev rebalansa proračuna, da seveda vlada v času zelo kompleksne varnostne situacije v soseščini Evropske unije, Zveze NATO, ki seveda tudi vpliva na Slovenijo, ne zmanjšuje obrambnih izdatkov, temveč prav nasprotno ohranja smer dvigovanja le teh. v neto številkah ta znesek je za letos finančni načrt ministrstva, je 800,1 milijon. Seveda v ministrstvu kot vemo finančni načrt vsebuje tudi postavko na sistemu zaščite in reševanja. Sistem zaščite in reševanja pa, torej finance, ki se namenjajo temu sistemu ne štejejo v obrambne izdatke, kot takšne. Tako so predlog obrambnih izdatkov potem predlogu rebalansa, ki ga imamo tukaj pred nami je torej 735,8 milijonov in kot sem dejal, po jesenski napovedi je to 1,27 % BDP. V kolikor bi ostali na isti številki kot jo imamo danes predvidenih, bi to znašalo 1,21 %, torej govorimo povečanju obrambnih izdatkov na obrambnem področju za 0,06 %. V številkah pa pomeni to naslednje. 39,4 milijona dodatno za investicije in tekoče delovanje Slovenske vojske, v sistemu uprave za zaščito in reševanje dodatnih pet milijonov in seveda v upravi za vojaško dediščino 3,2 milijona. V rebalansu, predloga rebalansa je tako namenjeno sami Slovenski vojski 629,8 milijonov oziroma skoraj 75 % finančnega načrta ministrstva, ki je tako, torej za 40 milijonov višji kot je v veljavnem proračunu oziroma finančnem načrtu. Upravi za zaščito in reševanje namenjamo dodatnih 1,5 milijona, inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 0,4 milijone, obrambnemu inšpektoratu 21 tisoč znižanja glede na veljavni načrt, upravnem delu ministrstva 5,7 dodatnih milijonov in Upravi za vojaško dediščino 3,2 milijona, kot sem že povedal.

Po virih, če razdelim še to kako imamo postavljene zadeve, namenjamo za znotraj integralnih 808 milijonov evrov za stroške dela 336 milijonov ali 40 % predlaganega proračuna. Za tekoče odhodke vključno s tekočimi transferji 31,2 %. Z investicijami 24 % in z raziskavami in razvojem 2,4 milijone evrov. Torej to razmerje znotraj proračuna je v bistvu kar kvalitetno, moram reči temu tako, sploh pa, če pogledamo z vidika zgodovinske perspektive. Namenskih sredstev načrtujemo 19,6 milijonov. To so sredstva od prodaje nepremičnin in premičnin, požarnega sklada ter sredstva lastne dejavnosti. In evropskih sredstev s slovensko soudeležbo je 12,6 milijonov, to so iz kohezijskega sklada, centraliziranih in drugih programov Evropske unije.

Dovolite, da izpostavim še ključne projekte na področju investicij v letu 2022. Čez poletje, seveda smo se na Ministrstvu za obrambo ukvarjali tako s požari na Krasu, prevozom vode in drugimi težavami in tudi s kibernetskimi napadi, o katerih smo lahko brali, seveda smo pa tudi bili pred zelo zahtevno nalogo, da smo pregledovali kje smo s ključnimi projekti na obrambnem področju, kajti tisti, ki so bili načrtovani, v kolikor se stvari seveda ne bi malo, bi rekel, dodelale, bi nam grozilo, da določeni projekti ne bi bili realizirani, kar seveda ne bodo, sredstva ki so bila namenjena v ta namen, pa seveda neporabljena. Tako, da smo s tem pregledom in tem kar smo pripravili v tem rebalansu, in tako kot je kolegica iz finance rekla, seveda so še pred nami nepredvidljivi meseci, zadevo pripravili na način, da lahko pričakujemo, da bomo s predvsem notranjim prerazporejanjem po projektih na Ministrstvu za obrambo uspeli, da tako rečemo, kvalitetno uporabiti nam namenjena sredstva, torej ne uporabljati denar kar tako ali za stvari, ki so, bi rekel, izven konteksta, ampak v skladu z veljavnimi načrti in projekti. In tukaj seveda so, če grem po vrsti, taktično transportno letalo, lahka kolesna oklepna vozila, posodobitev infrastrukture vadišč, torej Postojne, Apače, Mlake, Crngrob. Tukaj naj povem, da seveda ob tem, ko se delajo posodobitve in nadgradnje tudi energetskih, torej objektov v vojašnicah, se ob tem dela celovita sanacija le-teh, tudi s poudarkom na energetski obnovi objektov in tudi temu cilju bomo zasledovali v prihodnje. Seveda, dodatno so se kupovale ali pa torej izvajali projekti v okviru nabav raketnih sistemov Spajk, komunikacijskih sistemov, itn.

V sistemu zaščite in reševanja smo dodatni denar namenili na podlagi sprejetih obveznosti iz preteklosti, predvsem s področja izplačila dodatkov dijakom in študentom, kar je sedaj v teku. Težave so, da so bile v preteklosti ker niso bili zbrani podatki in stvar ni bila realizirana, zato smo tudi čez poletje te stvari, bomo rekli, dajali v višje obrate zato, da se seveda realizira tudi v letošnjem letu. Ključni projekti znotraj URSZR so pa predvsem nadaljevanje tega iz preteklosti, torej tistih iz preteklosti. V samem rebalansu letos pa ne bo seveda še zaznati tega, da zelo intenzivno delamo na temu, da bi Slovenija tudi preko sistema zaščite in reševanja s kombinacijo evropskih sredstev kupila za začetek dva oziroma štiri letala tako imenovane zračne traktorje, ki so namenska letala za gašenje.

Posebna zgodba, razvoj in raziskave. Nedavno je bila tudi podpisana pogodba na Ministrstvu za obrambo s podjetjem Team take Defence, kjer se seveda skuša in se bo vlagalo v bodoče še več na področju raziskovalno razvojnih projektov z brezpilotnimi letali v tem konkretnem primeru in tudi za obrambo pred rojem dronov, po domače povedanih. Torej, projekti skozi katere bomo vključevali slovenske raziskovalne potenciale iz zasebnega sektorja, iz akademske srenje. Tukaj bomo seveda pripravili resno prenovo načina kako to izvajamo in tudi v proračunih, o katerih se bo debatiralo v prihodnje za 23 in 24. Bo razvidno, da temu namenjamo izdatna in dodatna sredstva.

Če sklenem. Torej, pri pripravi Predloga rebalansa za 22 smo Ministrstvu za obrambo sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila k ali v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske in modernizaciji obrambnega sistema ter krepitvi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Hvala.