Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik Predrag Baković, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da tudi jaz v uvodu najprej povem, da me je močno pretresla vest o smrti enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev in velikega borca proti totalitarizmu in fašizmu, Borisa Pahorja. Temu je posveti večji del svojega življenja zaradi česar je tudi v mojem mandatu evropske poslanke postal državljan Evrope, na kar smo bili takrat seveda kot celotna Slovenija izjemno ponosni.

V izjemno čas tin ponos mi je, da vam kot kandidatka za zunanjo ministrico v 15. slovenski Vladi danes predstavim videnje prihodnje zunanje politike, vodenje ministrstva in prednostne naloge. Ministrstvo, če mi boste seveda dali svojo podporo, bom prevzela od dr. Anžeta Logarja, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujem za opravljeno delo in upam, da bodo njegove izkušnje podlaga za dobro sodelovanje tudi v prihodnosti. Storiti moramo namreč veliko in delati moramo skupaj. Nepredvidljiv svet potrebuje spremembe. Vsi mi smo uokvirnjeni v istem svetu, v svetu, ki ga ob nenehnem velikem napredku žal preplavlja tudi kopica velikih težav. Pospešeno segrevamo planet in uničujemo naravne vire. Živalske in rastlinske vrste izginjajo, povečujemo neenakosti. Tehnološke spremembe prehitevajo človeka in družbo, vrsta socialnih potreb ostaja brez odgovorov. Kopičijo se posledice nespretnega spopadanja z epidemijo, poglablja se brezobzirna globalna tekma za prevlado v mednarodni skupnosti. Priča smo rušenju temeljev multilateralne ureditve sveta in krepitvi varnostnih tveganj, ignoriranju mednarodnega prava, vračanju nacionalizma in vzponu iliberalizma. Geopolitična razmerja se spreminjajo. Vojna v Ukrajini krha svetovni red, postavlja nova vprašanja prihodnosti EU in perspektivi sosednjih regij, predvsem zahodnega Balkana. S krizami postaja prihodnost močno negotova, med ljudmi se sprožajo čustva strahu, jeze, nezaupanja, ugled politike je prevečkrat nizko. Problemi zahtevajo rešitve. Potrebujemo spremembe.

V treh desetletjih samostojne Slovenije sem prva ženska kandidatka za položaj zunanje ministrice. Zdi se mi, da tudi ta prelomnica kaže, da resor potrebuje spremembe in drugačen način vodenja. V svoji predstavitvi, ki sem jo razdelila v nekaj sklopov, jih bom tudi konkretno opisala in vesela bom seveda če bom ob zaključku današnje razprave deležna vaše podpore.

Usklajena vključujoča zunanja politika in sodobno aktivno zunanje ministrstvo. Za začetek želim poudariti, da moramo slovenski zunanji, evropski in varnostni politiki doma in v mednarodnem prostoru vrniti dostojanstvo, verodostojnost in okrepiti zaupanje vanjo. Osnovno načelo, ki mu bom pri tem sledila je zunanja in evropska politika Slovenije utemeljena na doslednem spoštovanju Ustave in temeljnih vrednot Evropske unije. Politika, ki je zavezana multilateralizmu, krepitvi moči mednarodnega prava in iskanju sinergij s ključnimi mednarodnimi organizacijami. Naš skupni interes na skupni cilj je uspešna Slovenija z uspešno zunanjo in evropsko politiko, ki presega strankarske delitve. Ključ skupnega uspeha vidim v sodelovanju in v dialogu. Ta mora, tako sem prepričana, vključevati vse pomembne udeležence, vladne strukture, gospodarstvo, znanost, kulturo, civilno družbo in strokovne javnosti. Okrepila bom sodelovanje med ministrstvom in državnim zborom oziroma odboroma za zunanjo politiko in za zadeve EU. V nasprotju z dosedanjo prakso bom okrepila usklajevanje in dejavno sodelovanje med vsemi, ki delujemo na področju zunanje politike, v mislih imam kabinet predsednika vlade, predsednika parlamenta, vseh institucij in pa seveda pristojnih odborov. Samo z združenimi močmi lahko zagotovimo večjo enotnost v prizadevanju za močno, samozavestno in spoštovano zunanjo politiko. Prebuditi želim spečo Trnuljčico, ministrstvo želim posodobiti, da bo vsebinsko in organizacijsko odsevalo globalne izzive in naše prioritete kot odgovor nanje. Diplomaciji in celotnemu zunanjepolitičnemu aparatu želim dati spodbudo in svež zagon.

Ministrstvo za zunanje zadeve se bo z novim zakonom o vladi preimenovalo v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, MZEZ. In želim, da vlogo in razumevanje zunanje in evropske politike razumemo dovolj široko. Gre za uporabo vseh instrumentov, ki so na voljo slovenski zunanji politiki in skupni zunanji in evropski varnostni politiki, vključno z zunanje trgovinsko in gospodarsko politiko.

Usposobljena in učinkovita diplomacija. Vojaška agresija v Ukrajini je povzročila tektonske premike v geopolitični ureditvi sveta. Stopnjevanje napetosti in konfrontacije med demokracijami in avtoritarnimi režimi predstavljajo globalno grožnjo, ki se ji je pridružila tudi epidemija. Posebna kategorija novih varnostnih izzivov so nove digitalne tehnologije in način komuniciranja, dezinformacije in medijske kampanje. To je čas, ko ima posebno veliko težo prav diplomacija. Diplomatske veščine so v novih okoliščinah nujno potrebne za ohranjanje dialoga, izogibanje konfliktom in napetostim. Diplomacija mora razumeti te spremembe in se prilagoditi tej novi dinamiki. Prizadevala si bom, da bo slovenska diplomacija v mednarodnih odnosih ostajala v ospredju kot oblikovalka učinkovitih sprememb in ne kot njihova žrtev. Da bi to dosegli, moramo posodobiti strategijo in Zakon o zunanjih zadevah. S tem želim vpeljati sistem oblikovanja politik, ki bo temeljil na strateškem razmisleku in sprejemanju odločitev v sodelovanju s stroko in na demokratičen način. Pri tem pa zunanje in evropsko ministrstvo oziroma MZEZ, kot ga bom poimenovala v nadaljevanju, nikakor ne bo zgolj izvajalec politik, temveč veliko več. Predstavljam si ga kot laboratorij idej in predlogov za krepitev položaja, blaginje in varnosti Slovenije. Zato MZEZ potrebuje močno diplomatsko akademijo, ki bo dvignila slovensko diplomacijo na višjo raven, predvsem pa okrepila zavest, da je diplomacija v službi države. Podpirala bom tudi ključna kadrovanja na ministrstvu, kompetentnost in profesionalizem. Prizadevala si bom za profesionalno diplomacijo in za izboljšanje statusa vseh slovenskih diplomatk in diplomatov. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi posodobitvi načina dela zaradi posledic covidnega obdobja, in to namreč diplomaciji, ki temelji na stisku rok in dialogu, v zadnjem času ni bilo naklonjeno.

Sodelovanje in dialog. Slovenija je majhna, je mala država, a si s sposobnostjo dialoga lahko pomembo okrepi svoje mesto v mednarodnem okolju. Temeljno vodilo moje zunanje politike bo odprt in širok dialog in posluh za različna mnenja in interese. V duhu želje po spremembah si želim več sodelovanja. V sistem oblikovanja politik želim vključevati tudi širšo strokovno javnost. Moja vrata bodo odprta civilnodružbenim gibanjem in pobudam, okrepiti želim civilni dialog z nevladnimi organizacijami, predvsem na področjih razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči. Redno in sistematično se bom posvetovala s strokovno javnostjo. Dejstvo je, da je treba diplomatsko mrežo pomladiti, vendar pa bom k sodelovanju povabila tudi starejše, že upokojene diplomatke in diplomate, ki si želijo prenašati znanje in izkušnje na mlajše. Posebej bi rada omenila tudi vlogo slovenskih veleposlanikov, ki to sicer niso profesionalno, so pa izjemni posameznice in posamezniki s področja športa, znanosti, gospodarstva, kulture, izobraževanja, kulinarike. Tudi ti naj bodo v prihodnje aktivno jedro slovenske zunanje politike, s svojimi dosežki namreč lahko sežejo v kroge odločevalcev v za Slovenijo najpomembnejših sferah odločanja. Prizadevala si bom za človekove pravice, enakost spolov, pa tudi za krepitev vloge žensk na vodilnih položajih in njihovega spoštovanja, ne le v zunanji in evropski politiki, temveč tudi znotraj samega ministrstva, kjer lahko zaposleni vsekakor računajo na moj posluh.

Slovenija je prepoznavna in ugledna članica mednarodne skupnosti. Temelj zunanjepolitične uspešnosti je ugled. Ugled daje težo besedi, državi pa moč. V koalicijski pogodbi so zapisane prioritete in cilji, ki lahko Slovenijo postavijo na zemljevid močnih in uglednih držav in ki bodo podlaga za moje delo. Pri vodenju slovenske zunanje in evropske politike bom izhajala iz ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru, nenasilja in mirnega reševanja sporov.

Doma in v mednarodnem okolju bom aktivno delovala na tem, da bo Slovenija prepoznavna kot država, ki spoštuje človekove pravice, ki je zavezana demokraciji, vladavini prava in svobodi medijev ter vrednotam Evropske unije.

Naj omenim zgled držav jedrne Evrope, denimo Benelux, Nemčije, ki te vrednote uspešno usklajujejo z odprtim in socialno pravičnim razvojno usmerjenim gospodarstvom.

Želim predstavljati Slovenijo kot napredno, moderno, odprto, svobodno družbo in kot zanesljivo članico mednarodne skupnosti. Prizadevanja za uspeh evropskega projekta bodo naša največja naložba v mednarodnem okolju, s katero bomo lahko učinkoviti naslovili pričakovanja svojih državljanov. Potrditi bo treba partnerstva z zaveznicami in prijatelji, s katerimi delimo vrednote in interese, aktivno moramo prispevati k strateški avtonomiji Evropske unije, da se bomo lahko zanašali na svoje vire glede gospodarskega razvoja in tudi varnosti. Predvsem pa nam bo to omogočilo, da bomo ostali resen, globalni igralec, ki bo ohranil sposobnost zagotavljanja stabilnosti v svoji soseščini.

V tem kontekstu je za Evropo izjemno pomemben proces širitve, ki se ne sme ustaviti. Dokler Evropa kot kontinent ne bo konsolidirana in združena v družini vseh držav, ki imajo evropsko perspektivo.

V današnjem svetu gresta kulturna in gospodarska diplomacija z roko v roki. Prepoznavnost Slovenije želim zato izboljšati z nadgradnjo gospodarske diplomacije, sočasno pa razvijati kulturno diplomacijo, tudi z vzpostavljanjem ali okrepitvijo mreže kulturnih predstavništev Slovenije v tujini.

Moja želja je, da se Slovenijo v mednarodnem prostoru uvrsti visoko tudi na znanstveno raziskovalnem področju. Slovenijo, v jedro Evropske unije, zavezana skupnim evropskih vrednotam in vladavini prava. To je ena od prioritet delovanja prihodnje vladne koalicije. Evropska unija ostaja središče zunanjepolitičnega delovanja Slovenije, in to je še posebej pomembno ob naraščajoči polarizaciji med demokratičnimi in avtoritarnimi režimi tudi v Evropski uniji.

Enako kot doslej, v vlogi poslanke Evropskega parlamenta si bom tudi kot ministrica aktivno prizadevala za uspeh in nadgradnjo evropskega projekta. Pomembno je, da okrepimo zavest, da smo mi vsi Evropska unija, in da je skupni pravni red tudi naš notranji pravni red. Že omenjeno preimenovanje Ministrstva za zunanje zadeve v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je pomembno tudi v tej luči.

V okviru Sveta za zunanje zadeve Evropske unije bom aktivno zastopala interese Slovenije in si prizadevala za rešitve, ki bodo v skupno dobro vseh držav članic in njihovih državljanov.

Evropsko unijo bomo krepili, ker se zavedamo njenega prispevka k miru in varnosti v Evropi in njeni soseščini. Zavzemala se bom za Evropo, ki bo sposobna zagotavljati varnost in blaginjo svojim prebivalcem, in bo zmožna projicirati stabilnost tudi v neposredno soseščino. Zato bom zagovarjala razpravo o strateški samostojnosti Evropske unije, ki se ob za zaščito varnosti zanesla na svoje vire, a sodelovala s partnerji, ko bo to potrebno.

Naša podpora krepitvi Evropske unije je racionalna. Globalni problemi, od gospodarske krize, naraščajoče cen hrane, goriva, podnebnih sprememb, Covid-19, Ukrajine, energetike, migracij in tako naprej, presegajo nacionalne meje. Za reševanje zahtevajo skupno in koordinirano ukrepanje, zahtevajo pa tudi finančna in druga sredstva, ki jih Slovenija sama ne bi mogla zagotoviti. Močna Evropska unija je torej vitalni interes Republike Slovenije, zato bomo podpirali vse pobude, ki k temu prispevajo.

Evropska unija je unija vrednot. Spoštovanje temeljnih vrednot unije, vključno z vladavino prava, je vezivno tkivo unije, ki združuje in krepi zaupanje državljanov nacionalne in institucije unije. Vladavina prava je imperativ za stabilne demokracije in osnova za delovanje unije. Notranjega trga za zunanje investicije in druge pridobitve, ki jih danes uživamo vsi državljanke in državljani Unije. Vse to je treba skrbno negovati in krepiti, da bodo lahko tudi naslednje generacije uživale enake pravice in svoboščine, ki še zdaleč niso samoumevne, zato bomo podpirali pogojevanje spoštovanja vladavine prava.

Dejala sem že, da je treba povrniti zaupanje državljanov v državo, politiko in nas politike. Zato bomo v MZEZ v koordinacijski vlogi skrbeli, da bo Slovenija izpolnila priporočila Evropske komisije za krepitev vladavine prava. Ta priporočila bodo letos prvič del tretjega letnega poročila. V zadnjih letih so se kazalniki za Slovenijo glede neodvisnosti sodstva, svobode medijev, boja proti korupciji, spoštovanja sistema zavor in ravnovesij in podobno precej poslabšali. Zavedam se, da je za povrnitev verodostojnosti in žal načetega ugleda države pred nami trdo delo. A vendar samo z dejanji lahko in bomo pokazali iskrenost namere po ponovni usmeritvi in tesnejši povezanosti z jedrnim delom držav Evropske unije. Z njimi nas združuje spoštovanje skupnih vrednot ter ambicija po nadaljnji integraciji Unije in njeni krepitvi. Vse to pomeni, da bom tudi v razpravi o prihodnosti Evrope sodelovala z jasno usmeritvijo k suvereni, odporni in politično tesneje povezani Uniji in z upanjem, da nam bo v prihodnosti uspelo utrditi celoten evropski kontinent. Razprave o prihodnosti Evropske unije želim spodbuditi tudi v Sloveniji zaradi zmanjšanja demokratičnega deficita in zato, da bomo predstavniki države v institucijah Evropske unije lahko kredibilno zastopali mnenja in interese slovenskih državljank in državljanov.

Eden od pomembnih izzivov za Evropsko unijo so seveda migracije in pa priseljevanje. Potrebujemo celovito azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo omogočala primerno odzivanje na pritiske nereguliranih migracij in olajšala regulirana prisiljevanja. Evropska unija mora biti bolje zaščititi sposobna svoje zunanje meje ter krepiti mir in stabilnost zunaj svojih meja. Migracijski pritiski na mejen ne smejo biti več razlog za destabilizacije in notranjih delitev ali celo orodje v rokah regionalnih sil. V tem procesu lahko Slovenija učinkovito prispeva k miru in mirnemu reševanju sporov ter trajnostnemu upravljanju z našim planetom. Temu je treba podrediti ključne slovenske zunanjepolitične politike kot pobude kot sta Blejski strateški forum ali pobuda Brdo-Brioni. Slovenija mora oblikovati razvejano zunanjo politiko, razviti nova orodja in pristope s katerimi bo resnično prispevala k skupnim evropskim vrednotam, obenem pa zaščitila slovenske vitalne interese in temeljne vrednote svojih državljanov. Ob že omenjeni potrebi po izboljšanju sodelovanja in koordinacije med različnimi akterji zunanje politike v Sloveniji bo nujen tudi sistematičen pristop k razvoju kadrov v diplomaciji ter ustvarjanje možnosti za prehajanje v in iz institucij Evropske unije in mednarodnih organizacij. V Sloveniji žal prepogosto pozabljamo na kadre v institucijah Evropske unije preko katerih imamo lahko posreden vpliv na institucije tudi kot država. Načrtna krepitev kadrov v institucijah Unije mora postati strateški interes, zato bomo začeli brezplačno usposabljanje zainteresiranih kadrov za vstop na poklicno pot v Evropski uniji preko javnih natečajev. Podpirala bom tudi sekundiranje nacionalnih ekspertov v mednarodnih institucijah. Verodostojna in odgovorna zunanja politika, ki gradi mrežo zavezništev.

Spoštovani poslanke in poslanci! Naša zunanja politika ter skupna evropska in zunanja in varnostna politika se morata prilagoditi multipolarnemu svetu. Na mestu je spoštovanje in ne žaljenje partneric in zaveznikov, ki ne da želijo naših vrednot. Na mestu je iskanje priložnosti za krepitev dialoga in odnosov. Nesmiselno je, da si kot država ustvarjamo sovražnike, kar pa seveda ne pomeni, da ne: smemo na ustrezen način izraziti morebitnih nestrinjanj ali kritik. Intenzivno bom krepila prijateljske vezi in zavezništva s pomembnimi partnerji v Evropski uniji, posebej z Nemčijo, Francijo in Italijo, pa tudi z drugimi državami jedrne Evrope, torej s tistimi s katerimi na prvem mestu delimo vrednote in vizijo o skupni prihodnosti. Z našimi diplomatkami in diplomati bom krepila transatlantske odnose, ki ostajajo hrbtenica varnostne arhitekture v Evropi. Med transatlantskim zavezništvom in evropsko suverenostjo ne vidim nasprotja, vidim pa samo dopolnjevanje. Razvijali bomo globalno diplomacijo, ob njej pa tudi trdo moč Evropske unije. V interesu države je poglobljeno partnerstvo in delitev dela pod okriljem Nata, z razvojem in krepitvijo avtonomne evropske obrambne strukture namenjene kriznemu upravljanju. To vidim kot krepitev in ne slabitev zavezništva. Lastne zmogljivosti Evropske unije za krizno upravljanje so ključen element zagotavljanja strateške avtonomije Evropske unije. V Natu in v vseh ostalih mednarodnih organizacijah bomo delovali odgovorno. Članstvo v Zvezi Nato je podlaga na kateri bomo nadgrajevali odnose in strateški dialog z Združenimi državami Amerike, ki so za nas zelo pomembni. Področje o skupnem interesu obeh držav je Zahodni Balkan kjer nas ZDA prepoznavajo in priznavajo kot poznavalca in partnerja.

Glede Rusije poudarjam, da njeno vojaško agresijo na Ukrajino ostro obsojam. Poudarjam pa tudi, da je izhod možen samo z dialogom. Trajnega miru in stabilnosti v Evropi, čeprav se v tem trenutku zdi še kako oddaljen, namreč ni mogoče doseči brez dialoga in brez Rusije. Poteze Vlade v odhajanju, ki je sprejela sveženj ukrepov proti Rusiji, pozdravljam. Moram pa reči, da se mi zdi sprejetje pobude zadnje za odpoved sporazumov med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije sporno dejanje, neskladno z deklaracijo o zunanji politiki po kateri bi o tem moral odločati Državni zbor, pa tudi z določbami Zakona o zunanjih zadevah. Higienično bi bilo, da Vlada v odhajanju ne bi v zadnjem hipu brez posvetovanj in razprav v nasprotju z mnenji svojih pravnih služb odpovedovala dvostranske pogodbe z Rusijo. Opredelitev do teh vprašanj bi morala prepustiti novi Vladi in novemu sklicu OZP.

Odnos do Kitajske, globalne velesile bo utemeljen na spoštovanju politike ene Kitajske. S Kitajsko bomo nadgrajevali 30 letno razvejano politično in gospodarsko partnerstvo in vzajemno spoštovanje. Obenem bomo razvijali gospodarsko in kulturno sodelovanje s Tajpejem, politika do Kitajske bo usklajena z dogovori, ki jih bomo dosegli v Evropski uniji. V podobnem kontekstu si bom prizadevala tudi za nadaljevanje strateških odnosov s Turčijo. Posebno pozornost pa bom namenila tudi Bližnjemu vzhodu in severu Afrike, dvema regijama pomembnima za varnost in blaginjo Evrope in Azije. Želim si, da bi Slovenija ne glede na realne omejitve pogojene z velikostjo razširila zunanjepolitična obzorja. Afrika in Azija ponujata izjemne priložnosti za slovenski angažma. V Afriki so priložnosti za humanitarne projekte, v Aziji pa za slovensko gospodarstvo in najvažnejše kot sorazmerno bogata in uspešna država, članica elitnega gospodarskega kluba OECD, moramo začutiti odgovornost, da skupaj z ostalimi razvitimi državami pomagamo zmanjšati razvojno vrzel, ker moramo razvijati solidarnost, ker je tako prav.

Glede Bližnjega vzhoda sem med tistimi, ki smo naklonjeni priznanju Palestine. Moje osebno mnenje je, da bi to morali v Sloveniji narediti v koordinaciji tudi z drugimi državami Evropske unije. Vsekakor bom znotraj Unije podpirala napore za oblikovanje čim bolj usklajene skupne politike, ki bo upoštevala pravico Palestincev do države in pravico Izraela do varnosti. Skupaj z ITF, Agencijo Združenih narodov za pomoč in delo palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu in drugimi partnerskimi organizacijami bomo še naprej veliko pozornosti namenili projektom razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in izobraževanja v regiji. Želim si tudi poglobiti odnose z Indijo, ki postaja pomembna velesila na področju informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij. Vsekakor se strinjam, da mora Slovenija znotraj svojih okvirov in zmožnosti dati večji poudarek državam Jugovzhodne Azije. In kar se tiče Južne Amerike, zavzemala se bom za krepitev odnosov s temi državami skladno z interesi slovenskega gospodarstva, v Argentini pa tudi z interesi slovenskih izseljencev. Ti lahko predstavljajo pomemben most za sodelovanja tudi s to svetovno regijo. Prav tako menim, da bi morali okrepiti odnose z Avstralijo in Novo Zelandijo. Tam obstaja pomembna slovenska narodna skupnost, ki lahko pripomore k okrepitvi gospodarskega sodelovanja med državami.

Dobri odnosi s sosednjimi državami in aktivno članstvo v regionalnih pobudah. Spoštovane poslanke, poslanci, odnosi s sosednjimi državami izrazito vplivajo na življenja naših državljank in državljanov in jim bom zato posvetila veliko pozornosti. Slovenci v zamejstvu in svetu ter manjšine sosednjih držav v Sloveniji so vezivo sosedskih odnosov, poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru pa člen povezovanja. V dobrososedskem in iskrenem duhu bom iskala rešitve za odprta vprašanja s Hrvaško, s katero imamo veliko več skupnih interesov kot razlik, tako na politični, gospodarski kot na medčloveški ravni. Zato si s Hrvaško iskreno in resnično želim čim boljših odnosov in sem prepričana, da s politično voljo obeh strani so vsa vprašanja rešljiva. Zaveze, spoštovani, v odločitvi arbitražnega sodišča o meji med državama je Vlada zapisala v koalicijsko pogodbo in kot ministrica jo bom dosledno spoštovala. Podprli bomo vključevanje Hrvaške v evrsko območje in v OECD ob izpolnjevanju pogojev. Slovenija podpira tudi širitev schengenskega prostora in vključitev Bolgarije, Romunije in Hrvaške. Žal, ta prostor svobode gibanja danes ne deluje, kot bi moral. Pet držav članic schengenskega območja že sedem let samovoljno in neutemeljeno podaljšuje nadzore na notranjih mejah. Ves ta čas sem si kot poročevalka za schengen v Evropskem parlamentu prizadevala za sprejetje prenovljenih pravil in s tem popolno obnovo schengenskega prostora. A dokler v Svetu Evropske unije med voditelji in državami za to ne bo soglasja, bo vsakršna nadaljnja širitev močno ogrožena.

Odnosi z Italijo in Avstrijo, ki sta tudi pomembni gospodarski partnerici Slovenije, so razvejani, prijateljski, so zavezniški. Prepričana sem, da jih lahko še okrepimo, odprta vprašanja tudi glede manjšin pa rešujemo konstruktivno in strpno. Z Italijo kot ustanovno članico in delom jedrne Evrope želimo graditi strateško partnerstvo. Priložnost vidim v krepitvi sodelovanja na področju energetike. K optimizmu vsekakor prispeva tudi dejstvo, da je bil Narodni dom v Trstu vrnjen slovenski manjšini kot posledica angažmaja predsednika Boruta Pahorja.

Želim si krepitev sodelovanja tudi z Avstrijo. Odnosi s severno sosedo, ki jim daje ton tudi dežela Koroška, so vse boljši. Naj bom tu jasna glede notifikacije Avstrijske državne pogodbe, vprašanja, ki že dolgo časa visi nad slovensko politiko. Želim si, da bi do notifikacije prišlo, bodo pa pomembne in potrebne premišljene poteze. Še posebej zdaj v času ostrih delitev v Evropi, ampak dejstvo je, Slovenija ve, da je naslednica Avstrijske državne pogodbe, in se bo tako tudi obnašala.

Z Madžarsko imamo veliko skupnih interesov, pa tudi različnih pogledov na delovanje v Evropski uniji. Z Madžarsko želimo biti dobra soseda, imeti dobre odnose, gospodarske, politične in kulturne, sočasno pa bomo v okviru Evropske unije trdno na strani spoštovanja temeljnih vrednot in vladavine prava. Naredili bomo vse za vzajemno dober položaj narodne skupnosti slovenske in madžarske v obeh državah.

Glede prihodnjega delovanja v regionalnih pobudah naj povem, bomo krepili sodelovanje v sredozemskem formatu MED9, srednjeevropskem formatu C5, alpskem formatu kvadrilaterale ter v pobudah, ki povezujejo države Jadrana, jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana kot sta SECP in Jadransko-jonska pobuda. Na ta način želimo kar najbolj izkoristiti izjemno geostrateško lego Slovenije, ki nam daje posebno vrednost, pravičnost in moč.

Slovenska zunanja politika bo veliko pozornosti namenila regiji zahodnega Balkana s katero si delimo skupno preteklost, kulturne in človeške vezi. Regijo dobro poznam in dobro se zavedam njenega pomena za Slovenijo. Politika širitve je najuspešnejša politika Evropske unije. Treba jo je nadaljevati in ji dati večji politični pomen. V okviru razmisleka o prihodnosti Evrope se v Bruslju in v prestolnicah EU veliko razpravlja o spremembi paradigme širitve. V teh razpravah mora imeti Slovenija aktivno vlogo in odločno zagovarjati povečanje dinamike pristopnih pogajanj. Širitev Evropske unije na zahodni Balkan je nedvomno v interesu Slovenije in mora biti ena od prednostnih strateških usmeritev slovenske zunanje politike. Zaključena širitev bo namreč zaokrožila Evropsko unijo in omogočila vzpostavitev zunanjih meja vključno s schengensko mejo, na mejah Grčije in Bolgarije proti Turčiji in Romuniji, Madžarske, Slovaške, Poljske in Baltskih držav proti državam vzhodnega partnerstva in Rusiji. Hkrati širitev omogoča nadaljnje notranje gospodarsko in infrastrukturno povezave držav pobude treh morij in znotraj tega držav jadranske regije, območje med Alpami in Egejskim morjem na eni ter Jadranskim in Črnim morjem na drugi strani tudi kot grupacije držav s sorodnimi pogledi.

Evropska unija je v procesu širitve izgubila veliko priložnosti in verodostojnosti, zato želim do zahodnega Balkana pristopati z dejanji, ki bodo dokazala, da imajo države v Sloveniji tesnega zaveznika. Krepili bomo politične, gospodarske, socialne, kulturne odnose in odnose med ljudmi v regiji. Spodbujali bomo iniciative, ki bodo mladim odpirale prihodnost doma in preprečevale beg možganov. Posebno pozornost bom posvetila regionalnemu sodelovanju ter procesu sprave in političnega dialoga kot gradnikov miru, stabilne in gospodarsko uspešne regije. Če naštejem še nekaj čisto konkretnih korakov. Aktivno si bom prizadevala za čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Iskali bomo poti, da Bosna in Hercegovina čim prej dobi status države kandidatke. Podpirali bomo napore Srbije in Črne Gore, da na podlagi reform naredita odločilne korake v smeri sklenitve pogajalskega procesa. Kosovo je že davno izpolnilo pogoje za vizumsko liberalizacijo. Zeleno luč morajo prižgati samo še države članice, zato si bomo prizadevali za čimprejšnjo odpravo blokade na svetu, saj je pod resnim vprašanjem kredibilnost Evropske unije kot celote. Podpirali bomo pogovore med Beogradom in Prištino, ki bodo vodili v normalizacijo odnosov med njima in v celotni regiji. Eno od pomembnih vprašanj je tudi kako nadgraditi sodelovanje v okviru procesa Brdo-Brioni, da bi ta forum nudil boljšo podporo približevanju držav zahodnega Balkana Evropski uniji in to pobudo želim konkretizirati. Naj povem še, da bom za vprašanja povezana z zahodnim Balkanom v ministrstvu imenovala posebnega odposlanca.

Slovenija zavezana multilateralizmu. Skupaj z našimi diplomatki in diplomati se želim zavezati za multilateralizem, za krepitev pomena in učinkovitosti mednarodnih organizacij. Podpreti moramo napore za pravičnejši svet, mirno reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava. V tej luči nameravam prihodnje leto organizirati konferenco namenjeno sprejetju mednarodne konvencije o medsebojni pravni pomoči in izročitvah za najhujša kazniva dejanja genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.: S sprejetjem te konvencije bo bistveno olajšano sodelovanje držav pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj, tudi tistih storjenih v Ukrajini. Posebnem poudarek bomo dali Organizaciji združenih narodov, ki mora zaradi novih globalnih delitev, novih varnostnih izzivov, naraščajoče ekonomske neenakosti, podnebnih sprememb, itd., odigrati svojo vlogo pri učinkovitem soočanju z globalnimi izzivi in blaženju trenj, ki spreminjajo našo realnost. Kot veste, Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta OZN v letih 2024-2025 in naša diplomacija bo aktivno lobirala za izvolitev. Ob tej priložnosti prosim tudi vse vas, spoštovane poslanke in poslanci, da v svojih mednarodnih stikih dodate svoj prispevek k izvolitvi Slovenije v Varnostni svet.

Naj omenim, da Slovenija prvič kandidira tudi za ekonomski in socialni svet OZN. Slovenija bo krepila svoje dejavnosti tudi na drugih multilateralnih področjih, zato se mi zdi zelo pomembno, da bolj aktivno kot doslej podpiramo kandidature slovenskih strokovnjakov in državljanov za položaj v mednarodnih organizacijah in mednarodnih sodiščih.

Okrepljena gospodarska, kulturna in znanstvena diplomacija, energetika kot nujna prioriteta. Gospodarska, kulturna in znanstvena diplomacija ter konzularne teme so področja dela ministrstva od katerih imajo slovenski državljani in slovenska podjetja največjo korist, zato zaslužijo pomembno omembo. Ena prvih nalog, ko prevzamem funkcijo ministrice, bo pogledati kako lahko še prilagodimo, nadgradimo in osvežimo mrežo diplomatskih in konzularnih predstavništev, okrepimo mrežo gospodarskih svetovalcev in pristojni direktorat za gospodarsko diplomacijo na način, da bo kar najbolje prispeval k promociji, internacionalizaciji in uspešnosti našega gospodarstva, kar bo posredno vplivalo na boljše življenje naših državljanov. pogosto slišim, da je treba gospodarske svetovalce opolnomočiti, saj njihova vloga in potencial nista izkoriščena. Tukaj bo treba iskati sistematske, sistemske rešitve v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport kot se bo ministerstvo imenovalo po novem Zakonu o Vladi. Mislim, da imamo v Sloveniji odlično konzularno službo, ki nikoli ne spi, in ki si je že velikokrat izkazala v primerih repatriacij in neštetih malih a za posameznika velikih zgodb. Pred Slovenijo, Evropo in svetom so številni ekonomski in gospodarski izzivi, inflacija in draginja sta nova resničnost, obeta se dvig obrestnih mer, ponovna uveljavitev fiskalnega pravila, prav tako se začenja tekma za energente. Veliko lahko dosežemo v sodelovanju z ostalimi članicami in institucijami unije, ne smemo pa se zanašati izključno nanje. Eden ključnih izzivov v prihajajočem obdobju bo zagotavljanje energetske diverzifikacije in oskrbe Slovenije. Dejstvo je, da do tega trenutka nimamo sklenjene niti ene pogodbe za alternativo dobavo zemeljskega plina. Cilj slovenske zunanje politike in aktivnosti naše gospodarske diplomacije bodo iskanje alternativnih energetskih virov zemeljskega plina. S tem pa ne postavljam pod vprašaj zavezanosti Vlade k zelenemu prehodu, ki predstavlja našo iskreno mednarodno in domačo zavezo.

Nadalje, osveščeni in dejavni v soočanju s sodobnimi izzivi. Zunanja in evropska politika sta vedno tesneje povezani z bistvom človekovega obstoja in napredla, varnosti v vseh njenih dimenzijah, prehrano, energijo, okoljem, zdravjem. Zato razmišljam, da ponovno vzpostavimo sektor za globalne izzive na Ministrstvu, ki bi pokril pomembne prioritete sedanje koalicije o zeleni prihodnosti od podnebnih sprememb, vodne diplomacije, diplomacije preskrbe s hrano, trajnostnih vsebin do migracijskih procesov in medgeneracijskega dialoga. Po vzoru večine držav Evropske unije nameravam imenovati posebnega odposlanca, odposlanko za podnebne. Zaščita vode kot instrument miru in varnosti v mednarodnih odnosih je dober primer, kako lahko Slovenija prispeva k svetovnemu napredku, miru in varnosti.

Druge takšne prioritete so podpiranje iniciativ za globalno razoroževanje, globalna regulacija uporabe umetne inteligence v oboroževalne namene, predvsem avtonomna orožja za ubijanje, zaščita človekovih pravic v pravični, zeleni in digitalni transformaciji ter skupni evropski odgovor na dezinformacije in lažne novice kot varnostne grožnje.

Potrudila se bom, da bo slovenska zunanja politika kar največ prispevala k naslavljanju vseh teh izzivov. Od Slovenije kot razvite članice Evropske unije in OECD se pričakuje postopno povečevanje sredstev za razvojno in humanitarno pomoč. Zato nameravam temu področju dela posvečati težo s ponovno vzpostavitvijo Generalnega direktorata za razvojno pomoč. V kasnejši fazi želim preveriti primernost sedanje ureditve sistema, razvojne pomoči v ministrstvu in morebitno pripravo podlage za njeno racionalizacijo in večjo učinkovitost. Razmišljam v smeri ustanovitve razvojne agencije, ki bi združila strukture ministrstva, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Centra za evropsko prihodnost.

Več pozornosti je treba posvetiti krepitvi globalnega učenja in dejavnega osveščanja državljanov o medsebojni povezanosti in globalni soodvisnosti, kar sta še dodatno osvetlili korona kriza in vojna v Ukrajini ter z njo povezani pritiski na energetsko in prehransko varnost.

Na področju globalnega učenja in ozaveščanja javnosti igrajo pomembno vlogo nevladne organizacije. Pregledati je treba pogoje za njihovo delovanje in financiranje. Smiselno bi bilo zagotoviti sodelovanje ministrstva v dejavnostih Evropske mreže za globalno učenje, pa tudi v drugih mrežah, kot so Center Sever-Jug Sveta Evrope, Fundacija Anna Lindh in druge.

Ukrajina in nova varnostna arhitektura Evrope. Vlogo ministrice, če me boste seveda pri tem podprli, prevzemam v času, ko se je v Evropo po zaključenih balkanskih vojnah konec 90. let vrnila vojna. Evropska unija se je na Putinovo agresijo v suvereni Ukrajini odzvala hitro, odzvala se je odločno. V manj kot 24 urah je sprejela najobsežnejši sveženj sankcij, mobilizirala finančna sredstva za človekoljubno pomoč in skozi novoustanovljeni finančni mehanizem Evropskega mirovnega sklada Ukrajini namenila 2 milijardi evrov vojaške opreme in orožja, da se je lahko zoperstavila vojaški sili Ruske federacije. Organizaciji združenih narodov je uspelo oblikovati koalicijsko 140 držav, ki so obsodile vojaško agresijo Ruske federacije. Vojna v Ukrajini, za katero si želim, da bi se končala že danes, že ima posledice globalnih razsežnosti na varnost in blagostanje Evropske unije in sveta. Zato se mora Slovenija v prihodnje usmeriti od deklarativne politične podpore Ukrajini h konkretnim dejanjem, to je blažitvi humanitarne, finančne in drugih kriz v Ukrajini in priprava na postkonfliktno obnovo države. Naj na tem mestu kot primer konkretne pomoči otrokom, beguncem omenim hitro uresničljivo možnost za obnovo projekta izobraževanja otrok z imenom Naše pravice, ki ga je Slovenija od leta 2005 izvajala skoraj po vseh celinah doslej že za približno 280 tisoč otrok v 23 jezikih. V ministrstvu bom oblikovala posebno delovno skupino, da bomo dogajanje v Ukrajini spremljali celovito, s političnega vidika, humanitarnega vidika, vidika postkonfliktne obnove ter varnosti. Razvoj dogodkov v Ukrajini nas je popeljal v novo resničnost, zaradi katere so se na dnevnem redu mednarodne skupnosti znašle eksistencialne teme. Po koncu ukrajinske vojne se bo treba dogovoriti o novi evropski varnostni arhitekturi, ki je zdaj porušena. Slovenija se bo morala do teh pomembnih izzivov jasno opredeliti. Marsikaj se na tem področju pravzaprav že dogaja, Evropska unija razvija instrumente skupnega varnostnega in obrambnega delovanja, ki se odraža v pomembnem strateškem dokumentu, tako imenovanem strateškem kompasu. V okviru Nato pa poteka razprava o novem strateškem konceptu. In bistvo obeh razprav je opredelitev vloge Evropske unije in Nato v sodobni, varnostno spremenjeni realnosti.

Naj na tem mestu povem, da je v programu Vlade navedeno, da je treba poskrbeti za izgradnjo skupnih obrambnih zmogljivosti Evropske unije v okviru varnosti in obrambne politike unije, ki je temelj strateške avtonomije Evropske unije. Ob tem se odpira vprašanje, kaj narediti s forumi, kot so organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so v zadnjih desetletjih omogočali dialog med Zahodom in Rusko Federacijo. Konkretno, ali je smiselno ali kako reorganizirati Ovse, katere namen je bil preseči delitve med vzhodom in zahodom v času hladne vojne, da bi ponovno služila svojemu osnovnemu namenu.

Podobno vprašanje se postavlja tudi glede Sveta Evrope, in odgovorov na vsa ta vprašanja danes seveda nimam, jih pa bo treba zagotoviti v pristojnih mednarodnih forumih. In prav za takšna in podobna vprašanja o prihodnosti Evrope ali pa evropski varnostni arhitekturi ima Slovenija pravzaprav odličen forum – to je Blejski strateški forum, ki ga bomo v tem mandatu poskušali nadgraditi, da skupaj s partnerji, s »Think tank«, drugimi državami, domačimi in mednarodnimi strokovnjaki najdemo odgovore na širša vprašanja mednarodne skupnosti. Ne samo na srečanju, ki bo tudi letos konec avgusta, ampak skozi celo leto.

Spoštovani poslanke in poslanci, svojo predstavitev zaključim z obljubo, da bom danes predstavljeno vizijo in naloge dopolnjevala in izpolnjevala s sodelavkami in sodelavci ministrstva, ter vas o stanju in izvajanju redno obveščala. Prav tako bom prihajala v Državni zbor po politične usmeritve in potrebne mandate.

Obljubljam pa še nekaj, da bom s svojimi bogatimi izkušnjami iz Evropske unije in mednarodnega prostora, vodenje slovenske diplomacije dodatno okrepila s strokovnostjo in odločnostjo, da bom z ženskim principom vodenja prinesla še več demokratičnosti, več ekipnega dela in občutek za nianse, in da bom v delo naše diplomacije prenesla osebne lastnosti, ki so me pripeljale za to govorniško mizo: vztrajnost, pogum in pa samozavest.

Hvala za pozornost in podporo. In zdaj sem seveda na voljo za vaša vprašanja.