Najlepša hvala, predsednik. Dobro jutro vsem!

Jaz mislim, da je pri tem vprašanju trčimo na več načelnih preprek. Prva je seveda ta, da če sta si dve državi zaželeli biti članici nekega združenja, kdo smo mi, da temu oporekamo, druga pa, mislim da bistveno bolj bistvena je pa, kaj je pomen in vloga Zveze Nato.

Zdaj, po razpadu vzhodnega bloka, mislim, da je tudi Zveza Nato izgubila svoj smisel in v praksi je to Nato zelo jasno pokazal v zadnjih tridesetih letih. V bistvu je Nato aktivni promotor destabilizacije številnih regij v tem svetu. Videli smo, kaj se je dogajalo na bližnjem vzhodu, vse pod taktirko vodilnih držav članic Nata. Videli smo, predvsem, da gre za sredstvo ali pa orodje za napajanje vojaške industrije. To lahko vidimo danes, ko so v bistvu v času, ko vstopamo v relativno recesijo in v padce na svetovnih borzah, večine panog, večine industrij v svetu, delnice vojaške industrije zrastle v nebo. Zelo jasen je namen, mislim, da je bil eksplicitno izpostavljen tudi s strani generalnega sekretarja Zveze Nato, se pravi pač zamenjat zastarelo oborožitev, ki jo ima Ukrajina, z sodobno, vojaško opremo, ki je seveda skladna z Nato standardi in to pomeni, da ima v bistvu vojaška industrija, ki napaja Zvezo Nato, odprt trg.

Tretje načelno vprašanje, ki me v bistvu samega v tem trenutku še najbolj skrbi, je sklepanje teh kupčij na plečih Kurdov. Mislim, da se vsi dobro zavedate, kot člani Odbora za zunanjo politiko, kakšna je turška politika do Kurdov. Veste, da Kurdi živijo v bistvu razdeljeni med tri države v tem območju in da v bistvu vsaka od teh držav Kurde preganja. Tako da, to so vidiki, ki kažejo predvsem na to, da gre za močne in izključno interesne vzgibe in da, še enkrat, Nato nikoli v zadnjih tridesetih letih ni deloval kot neka obrambna zveza ampak predvsem kot motor za številne interese; geostrateške, vojaške industrijske ali pa, pač, splošno politične.

Tako da, iz načelnih razlogov jaz teh dveh protokolov ne bom podprl, ker enostavno mi vest tega ne da in mislim, da moramo tudi resno razmislit tudi v luči ukrajinske krize, koliko lahko Nato prispeva k temu, da pride do nekega premirja. Vsi si želimo, da se vojna v Ukrajini konča čim prej, z podobnimi pobudami, kot jih lahko spremljamo ravno te dni, v Španiji, na vrhu Nata, se bojim, da bo ta vojna še prekleto dolga in še naprej krvava.