Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci! Kot je predsednik rekel imate pred seboj dve pobudi za pristop Finske in Švedske k Severnoatlantski pogodbi. Vlada je včeraj potrdila obe pobudi in prosi za odobritev Odbora za zunanjo politiko. Na osnovi tega soglasja bo stalni predstavnik Slovenije pri Zvezi Nato po vsej verjetnosti v torek podpisal to pogodbo v imenu Slovenije skupaj z ostalimi predstavniki držav članic. Za tem bodo sledile ratifikacije v vseh državah članicah tega pristopa teh dveh držav k Natu. Ko bo ta proces zaključen bosta Finska in Švedska povabljeni, da ratificirata tudi sami pristop k severnoatlantski pobudi in zatem deponirata pristopni izjavi pri depozitarju v Združenih državah Amerike in s tem se bo proces vstopa Švedske in Finske v Zvezo Nato zaključil.

Finska in Švedska prošnja predstavlja precej radikalno spremembo varnostne politike obeh držav in to je direktna posledica ruske agresije na Ukrajino. Obe državi sta začeli spreminjati poglede na varnostno situacijo že po krimski aneksiji. Absolutno dramatična sprememba v javnosti in v politiki obeh držav pa je nastopila po ruski agresiji in dve popolnoma nevtralni državi, tudi javnost je bila vse skozi tradicionalno nevtralna, sta se v maju odločili za pristop k Severnoatlantskem zavezništvu. 18. maja sta deponirali prošnjo pri Zvezi Nato. Obe državi sta sicer tradicionalni partnerici Nata. Sodelovali sta v številnih misijah Nata, vojaško sta interoperabilni, popolnoma z državami članicami Nato. Tudi sicer delita iste vrednote, isti mednarodni red temelječ na mednarodnem pravu, tako da je njuna integracija v Nato, v bistvu bo zelo enostavna in hitra.

Slovenija spoštuje odločitev držav, glede svoje varnostne politike in kje vidijo svoja zavezništva. Mi podpiramo politiko odprtih vrat Nata in s tem seveda tudi podpiramo prošnji Švedske in Finske za članstvo. V samem postopku je prišlo do majhnih težav, če lahko tako rečem, zaradi Turčije, ki je ob njunem vstopu problematizirala odnos obeh držav do borbe proti terorizmu, zaradi, kot Turčija misli. Tolerance obeh držav do pripadnikov PKK v obeh državah. Po precej dolgih pogajanjih je bil včeraj zvečer podpisan trilateralni sporazum med dvema državama in Turčijo o tem kako se bodo skupaj borili proti terorizmu in tudi obedve sta pristali, da PKK, ki je uvrščen na teroristično listo Evropske unije je tako tretiran tudi v obeh državah in s tem je bila odpravljena ta ovira za pristop držav k Zvezi Nato. Danes zjutraj se začne formalni del vrha v Madridu, zaradi tega tudi naša prošnja za to nujno sejo, tako da bi naša delegacija, ki je v Madridu, lahko že z neko suverenostjo govorila o podpori Slovenije obema državama za članstvo v Natu.

Tako. Tole bi jaz imel uvodoma.

Hvala lepa.