Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Če gremo kar po vrsti. Torej vprašanje je bilo glede nujnosti izgradnje aktivnosti povečanje prepustnosti ljubljanskega obroča. Tukaj je znano, da je DARS že v letu 2018 podal pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, torej, da se uredi promet na ljubljanskem območju skupaj z vpadnicami, vendar nekega interesa, da se ta DPN prav hitro obravnava, zaenkrat ni bilo. Mi sicer ocenjujemo, da je to res prepotreben ukrep, da se to celovito, tudi trajnostno uredi. Vemo, da vsi zastoji, katerim smo priča, so tudi okoljsko zelo škodljivo vplivajo. Tukaj so dodatne nepotrebne emisije, dodatne obremenitve s hrupom. Nenazadnje se dela tudi precej večja gospodarska škoda, kot če bi bil promet tekoč. Vse te izgubljene ure, ki jih imamo v zastojih, tudi niso verjetno kar nepomembne. Tako da menimo seveda, da je reševanje tega prometa na ljubljanskem obroču, vključno z vsemi ukrepi z roko v roki trajnostne mobilnosti, javnega potniškega prometa in tako naprej, nujno. Mi ocenjujemo, da samo recimo en ali pa drugi ukrep ne bo seveda ustrezno rešil vse problematike, s katero se srečujemo.

V vmesnem obdobju, seveda dokler ne pridemo do tega državnega prostorskega načrta, za katerega mi ocenjujemo, da bi bilo, v kolikor bi vse idealno potekalo, možno ga sprejeti nekje do leta 2026. Ja, žal. V tem obdobju seveda se pa trudimo za to, da bi vsaj te najnujnejše ukrepe za izboljšanje pretočnosti uredili. To je zlasti ta, bom rekel, dograditev tretjega voznega pasu na vpadnicah torej na primorski pa na štajerski vpadnici od Vrhnike do razcepa Kozarje in od Domžal do razcepa Zadobrova. Tukaj vemo, da se vsako jutro srečujemo s hudimi zastoji, vendar tudi tukaj, kjer smo načrtovali, torej, da se ta odstavni pas na teh odsekih preuredi v tretji vozni pas. Imamo sedaj zahtevo, da se torej naredi presoja vplivov na okolje, kjer bomo, upam, da potem uspeli dokazati, da je, da je ta ukrep nujen tudi z okolijskega vidika in da bomo lahko potem te zadeve v nadaljevanju tudi šli čim prej v izvedbo. Delno bodo ti ukrepi delani kot vzdrževalna dela v javno korist, tako da niti ne bo treba se potem, upam, dosti ukvarjati s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Delno tam, kjer so pa priključki bodo pa po naši oceni potrebno tudi še določena gradbena dovoljenja. Tukaj je še tudi seveda pomemben Projekt Razširitev tega odseka Koseze, Kosarje v šestpasovnico. Tudi ta je, bom rekel, predmet projektiranja oziroma sedaj še nekaj dodatne prilagoditve projektiranja. Potem pa tudi lahko računamo lahko nekako istočasno v kombinaciji s temi vpadnicami tudi ta odsek šel v izvedbo. S

Sedaj glede tretje razvojne osi na jugu. Če mogoče grem na ta del, ki je najbližje izvedbi, se pravi, od avtoceste pri Novem mestu do torej tega prvega pet kilometrskega odseka do priključka Poganci. Vemo, da je bilo na izdano gradbeno dovoljenje pritožba teh civilnih iniciativ. Na Upravnem sodišču je bilo v manjšem delu ugodeno, v večjem delu je bilo zavrnjeno. V tistem delu, ki je bilo uvedeno smo, potem mi dopolnili še projektno dokumentacijo in bo sedaj v naslednjem tednu to ponovno dano v obravnavo na Ministrstvu za okolje in prostor. Mi računamo, da bo ministrstvo, potem to predvidoma še v letošnjem letu lahko v zvezi s tem odločilo. Se pa bojimo, da tukaj zgodba še ne bo čisto končana, da se bo še en krog pritoževanja ponovil, vendar potem pa računamo, da bi bilo tega res konec in bi v drugem letu vendarle prišli do tega, da se bo gradnja lahko na tem odseku začela. V ostalem delu se pravi predvsem, ko pridemo na drugo stran Gorjancev, se pravi, od priključka Maline pa do Metlike, do državne meje in do Črnomlja. Je pa sedaj tudi v pripravi razpis za pridobitev projektanta, tako da tudi tukaj se bodo aktivnosti premaknile. Tako da, ne bo več ničla tam na tistem delu. Tudi tu, potem računamo seveda, da bodo stvari v upanju, da ne bo nekih takih pritoževanj, kajti vemo, da tudi ti odseki tam so zelo ključni in kritični, zlasti v poletni sezoni, da bomo tudi tukaj, potem čim prej prišli do pogojev za gradnjo.

Če gremo naprej, še en tak pereč odsek, torej od Ormoža do Ptuja. Tukaj imamo dva dela. En del, kjer je zadeva že umeščena v prostor, se pravi, do Markovcev (od Ormoža do Markovcev). Imamo dve etapi. Ena ima že gradbeno dovoljenje, ena še nima. Tukaj smo, bom rekel, ponovno bili v večih iteracijah tako z Zavodom za varstvo narave, kot tudi z Arsom in Ministrstvom za okolje in prostor, da se vsi ti projekti nekako dorečejo, da bo možno, potem pridobiti pozitivna mnenja in potem tudi izdati samo gradbeno dovoljenje na tem drugem odseku do Markovcev in potem računamo, da bi torej tudi v drugem letu ta gradnja stekla. V tistem delu, ki ga je pa še treba umestiti, torej mimo Ptujskega jezera. Vemo, da se je načrtovalo, so se preverjale rešitve po jugu, pa tudi po severu, zdaj je prišlo nekako do uskladitve tudi z lokalnimi skupnostmi, da bi bila nekako sprejemljiva varianta, tako imenovana varianta e-spet(?) po severu, ki bi potem ob Puhovem mostu se potem priključila na sedanje avtocestno omrežje. Tako, da mi računamo, da bo tudi tukaj potem to umeščanje v prostor lahko zaključeno in bi ravno nekje recimo, če bi leta 2026 prišli z gradnjo do Markovcev, v tem času bi bila ta zadeva potem tudi umeščena, se pravi mimo Ptuja oziroma skozi Ptuj in potem tudi tukaj bi potem nadaljevali z gradnjo, Skratka nismo pozabili teh pomembnih kritičnih odsekov in zelo intenzivno delamo naprej.

Omenjena je bila še tangenta. To je ukrep, ki je vezan in se preučuje v okviru DPN za ljubljanski obroč. Tukaj je kar nekaj variant, ena je bila že, bom rekel, v preteklosti nekako že dolgo časa tudi v avtocestnem programu med Povodjem in priključkom Študa. Tukaj se zdaj delno sicer stvari premikajo preko preko projektov, ki jih vodi Direkcija za infrastrukturo, to so te obvoznice Vodice, Komenda, Mengeš in tako naprej. Seveda v okviru tega DPN se bo pa poskušala umestiti tudi neka taka avtocestna povezava, ki bi torej povezovala gorenjski pa štajerski krak in na ta način razbremenila severno ljubljansko obvoznico.

Če mogoče še na vprašanja gospoda Gregoriča. Zdaj stanje na tretji razvojni osi v tem vmesnem območju med avtocestama, tukaj je zadeva v pristojnosti Direkcije za infrastrukturo, umeščanje v prostor in potem tudi vsi nadaljnji postopki. Tako, da tukaj, bom rekel, z Darsa kaj več informacij žal ne morem vam tukaj podati.

Glede odseka od Izole Jagodje do hrvaške meje, lahko rečemo, da je tukaj bila v preteklosti s strani, s strani lokalnih skupnosti postavljena neka zahteva oziroma pričakovanje, da se s tem odsekom ne nadaljujejo aktivnosti, dokler ne bo, bom rekel, zadeva ustrezno umeščena, pa tudi že zgrajena, torej do Dragonje, se pravi od Kopra do Dragonje, tukaj je ta pogoj, da se najprej torej reši tranzitni promet, ki bo ustrezno odpeljal in razbremenil to obalno območje, potem pa se ureja ta promet, ki torej rešuje to problematiko slovenske obale. Drugače so tam zadeve pripeljane že precej daleč, tudi odkupljeni objekti in tako naprej, vendar kot rečeno, zadeva je nekako v mirovanju.

Glede Kozarij sem pa že tudi prej omenil, tukaj so zdaj ti projekti tretjega dodatnega pasu od Vrhnike do Kozarij, potem imamo ta projekt šestpasovnice Kozarje-Koseze. Potem so pa tukaj tudi še načrtuje sama ureditev tega priključka Vič, torej to je ta priključek, ki se navezuje na Tržaško, kjer je pa tudi, mislim, da drugo leto potem predvideno, da bomo začeli z deli in preureditvijo, da bo tudi propustnost tega priključka potem povečana in s tem tudi recimo nekaj manjši, nekaj jutranji zastoji. In tukaj je pomembno še omeniti mogoče zelo pomemben tudi priključek Dragomer, tudi ta se bo, torej pričakujemo dosti v kratkem začel izvajati, novi priključek, ta bo pa tudi pomembno razbremenil, se pravi zdaj tega, ki se, ki torej ne požira in povzroča zastoje tudi vse na zahodno obvoznico na Brezovici.

Toliko mogoče na kratko z moje strani. Hvala.