Hvala.

Najprej bi se odzvala poslancu in bi ga morda spomnila, da je doktor Robert Golob dobil mandat na volitvah za vodenje te Vlade in ob zavedanju in poznavanju njegove prejšnje zaposlitve. Tako, da se mi zdi res neprimerno, da se problematizira njegova prejšnja zaposlitev tukaj.

Potem bi se pa prvo odzvala glede pobud, ki smo jih dobili, ki niso povezani s priporočili glede Teš-a pa spodbujanja OVE pa b povedala kaj je Vlada glede tega že naredila, potem bi se pa vrnila k prvemu priporočilu.

Sedaj glede Teš-a. Pobuda, da se podaljša obratovanje Teš po letu 2033 nima nobene realne povezave s tem, kar se trenutno dogaja na borzah ali s trenutnim pomanjkanjem razpoložljivosti energije in je zavajanje javnosti, če se to govori in če se to povezuje. Teš že danes, pardon, ne Teš, ampak Premogovnik Velenje že danes zaradi tehnično izjemno zahtevnega kopa ne dostavlja potrebnih količin, ki jih Teš potrebuje in trditi, da bo podaljšanje obratovanja premogovnika le na pol leti 2033 rešilo našo zanesljivo oskrbo je čisto zavajanje z vidika zanesljive oskrbe. Z vidika naslavljanja podnebnih sprememb ni odgovor v podaljšanju obratovanja, ampak je odgovor v pravočasnem, ustreznem prestrukturiranju regije in energetske lokacije, zato da bomo čimprej pripravljeni na ta prehod. Velja tudi omeniti, da je Slovenija ena izmed zadnjih držav članic, ki izstopajo iz premoga po letu 2030 samo še pet držav članic. Takrat, ko je bila strategija letos januarja sprejeta je samo še pet držav članic načrtovalo s tem, da je Nemčija z novo vlado jasno napovedala, da bo pospešila izstop iz premoga. Tako da to bi bilo glede Teš-a. Vlada ostaja zavezana koalicijskem dogovoru, kjer je glede tega se tudi zelo jasno opredelila.

Glede spodbujanja rabe obnovljivih virov energije je bilo ta teden tudi že kar nekaj napačnih informacij pa bi še enkrat pojasnila, kaj je Vlada, ta Vlada, že naredila.

Glede razpisa za, za kar poslanec je naslavljal podobno vprašanje kot poslanec Černač par dni nazaj, za investicije v omrežje. Operativni izvedbeni dogovor z Evropsko komisijo je bil podpisan 31. marca. Ob nastopu mandata te Vlade je novo vodstvo ministrstva junija takoj pristopilo k pripravi razpisa, ki bo v kratkem objavljen in istočasno takoj k pripravi družb, ki bodo do črpanja upravičene za to, da pripravimo tako imenovane »ready to go« projekte, da bomo dejansko uspešno počrpali sredstva, ki so nam na voljo iz naslova instrumenta za okrevanje in odpornost. Prav tako je Vlada takoj pristopila k načrtovanju tako imenovanega Repower EU instrumenta, ki prinaša dodatna sredstva za spodbujanje rabe EU in tudi tukaj tečejo že intenzivni pogovori z Evropsko komisijo, kako bomo mi ta sredstva porabili.

Naslednji teden bo v javni obravnavi nov poseben zakon za pospeševanje umeščanja v prostor, OVE v prostor, torej obnovljivih virov energije, in hkrati bo Vlada sprejela dolgoročni časovni načrt za spodbujanje rabe energije, načrtujemo pa tudi še novo interventno zakonodajo, ki bo pač izšla iz kakršenkoli bo že dogovor na EU ravni. Kot smo že večkrat poudarjali, Slovenija ni otok in mora previdno in usklajeno delovati z drugimi državami članicami.

Kaj je Vlada že naredila tudi, da bi naslovila vprašanje odpravljanja, tako kot je gospod doktor Paravan rekel na začetku, od torej ne samo naslavljanja cenovne krize, kar je moj kolega z Ministrstva za finance dobro pojasnil, ampak tudi odpravljanja korenine tega problema, torej razpoložljivosti energije. Samo v treh mesecih smo za 18 milijonov evrov povečali sredstva, ki so na razpolago za sončno energijo. To bo prineslo do dodatnih 100 megavatov kapacitet, kar se sonca tiče. V javni obravnavi je odlok o spremembi oziroma sprememba odloka o podnebnem skladu, kjer zagotavljamo dodatnih 20 milijonov evrov za fotovoltaiko, kar bo dodatnih 20 megavatov kapacitete prineslo in to je nekaj, kar bi lahko že tudi, mimogrede, prejšnja Vlada naredila, pa ni naredila.

Sprejeli smo interventni zakon, s katerim podaljšujemo pravico do »net meteringa« in dajemo brezplačno elektriko ljudem iz naslova novih investicij, ki bodo jih vodile gospodarske družbe, kjer ima Republika Slovenija ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo. Tako da, vse te zadeve smo že sprejeli in to le v prvih stotih dneh te Vlade.

Zdaj bi se pa vrnila na priporočilo, na tole formulo. Hm… kot… jaz se ne morem tukaj, da se ne strinjam s strokovnjakom, ki je bil vabljen k tej točki, dr. Paravanom, kjer je, ponovno poudarjam, gre za, ko govorimo o neki formuli, ki bi se lahko spremenila, gre za zelo poenostavljeno razumevanje zelo kompleksnega vprašanja. To enostavno pač ni mogoče. Zato tudi to priporočilo z vidika ministrstva, ki je pristojno za energijo, ni sprejemljivo in tudi ni izvedljivo. Cene so eksplodirale, ker ni ponudbe za povpraševanje, ki je na trgu, borze pa niso imele ustreznih varovalk, da bi se, da bi se preprečila ta ekscesna dogajanja, ki so se zgodila v zadnjih treh tednih in to je jedro problema. Ne, ne model trga, ki deluje in je deloval v normalnih razmerah.

Smo se pa vsi strinjali, ministri, pa da se mogoče zdaj vrnem in predstavim kaj je Slovenija v prvih sto dneh oziroma Vlada v prvih sto dneh svojega mandata že naredila na evropskem parketu, da tako rečem; od nastopa mandata zagovarjamo in vodimo zelo aktivno politiko na Evropski uniji. V mesecu juliju so imeli energetski ministri zasedanje, ki je bilo sproženo in predlagano s strani našega predsednika Vlade na junijskem Evropskem svetu, ker je opozarjal, da moramo določene ukrepe sprejeti zato, ker vstopamo v izredno, izredno zahtevno zimo in moramo dokazati, da kot Evropska unija delujemo enotno in da smo sposobni skupaj naslavljati te izzive in tudi prebroditi te krize.

Zato je dr. Golob predlagal, da se gre v tako imenovano koordinirano zmanjševanje odjema plina, ki bi ob delujočih solidarnostnih mehanizmih prineslo do tega, da če bi prišlo do popolne prekinitve ruske dobave zemeljskega plina, da bi lahko države članice takšno krizo relativno nemoteno prebrodile. In julija smo sprejeli uredbo sveta, ki je že znana verjetno v medijih bila tudi večkrat predstavljena, tako da ne bom šla v podrobnosti. Nato je prišlo do dodatne zaostritve razmer na energetskih borzah v drugi polovici meseca avgusta, zaradi razlogov, ki jih je že kolega predhodno dovolj dobro predstavil, pa jih ne bom ponavljala. Takrat smo v dveh dneh posredovali non paper vsem državam članicam in Evropski komisiji, kjer smo predlagali takojšnje rešitve te nastale situacije. In sledilo je izredno zasedanje ministrov za energijo en teden nazaj, kjer je minister Kumer, pristojen za energijo v uspel v končni dokument vključiti vse bistvene zahteve Slovenije, to je da se vzpostavi ustrezni skupni likvidnostni instrumenti, da se pregleda smernice za delovanje trgov z namenom, da se vključi ustrezne varovalke in da se pripravijo izredni interventni ukrepi v trg, zato da uredimo te razmere na začasen način, ampak s pravimi pristopi. In kot je že tudi kolega omenjal je Evropska komisija ta teden predložila en paket predlogov, kjer je tudi kar nekaj zadev, ki so za Slovenijo zelo aktualne in sledijo stališčem in aktivni drži v preteklih mesecih. Nekaj zadev je notri tudi, ki za Slovenijo recimo niso tako aktualne, pa so morda za katero drugo državo članico bolj ustrezne, recimo solidarnostni prispevki fosilnih proizvajalcev in tukaj računamo, da bo 30. septembra, ko je sklican naslednji izredni energetski svet prišlo do nekega dogovora med državami članicami, kjer se bomo države članice skupaj strinjale kaj je potrebno narediti in kdaj je to potrebno narediti in temu bo sledila tudi ustrezna interventna zakonodaja. Tako, da Slovenija že danes kot polnopravna članica zastopa interese Republike Slovenije, torej vlada zastopa interese Republike Slovenije in na tem področju aktivno deluje. Ne moremo pa izvajati priporočila, ki govori, da moramo spremeniti formulo izračuna cen električne energije, ker enostavno sploh ne razumemo kaj to pomeni. Pa bi se na tej točki zaustavila, pa nadaljujemo razpravo verjetno kasneje.

Hvala.