Hvala za besedo.

Kar nekaj zadev je bilo odprtih pri kakšnih, kar lahko bom nekako z vidika Ministrstva za finance poskušal to razpravo morda dopolniti, obogatiti ali pa predstaviti naše videnje do drugih zadev, do nekaterih pa se seveda tudi nekoliko bolj kritično odzvati.

Zdaj, prva zadeva glede inflacije. Da je ta nepričakovana, bi težko rekli. Smo imeli v zadnjem času kar nekaj, šli smo praktično iz krize v krizo, najprej nekako tista finančna, kjer je bilo treba pomagati bankam, potem smo prišli v neko zdravstveno, kjer je bilo treba pomagati farmacevtom, če se tako izrazim, potem smo prišli v varnostno, kjer zdaj pomagamo orožarskemu kompleksu in iz te orožarske zdaj prehajamo v neko naslednjo energetsko, kjer imamo pa zadaj seveda energetski kompleks. Se pravi, tu gre za, lahko rečemo, velike sisteme in zagotovo je naloga Vlade, da to spremljamo, skušamo razumeti, doumeti vse te svoje kompleksnosti, kateri so tisti ukrepi, ki bodo, se pravi, državljanom in državljankam pomagali, pa ne samo trenutno, ampak da tudi na srednji do dolgi rok ohranimo, se pravi, poleg blaginje tudi zagotovo samostojnost pri tem, kar smo se odločili, da bi jo radi imeli. V zadnjem času na cene, mislim, kar nekaj časa že vpliva tudi neki hibridni pristopi, če se tako izrazim v vojskovanju, med te jemljem tudi trgovinske vojne, pa napade na dobavne verige in tako naprej, ki so izjemno težki in povzročajo določene eskalacije, ki niso stvar samo ponudba, ponudbe, povpraševanja v klasičnem smislu,: ampak dejansko do prekinitve veliko pride in v tistem trenutku so te nihajnosti izjemne, ko dejansko določenega blaga ali pa delov tega sploh ni mogoče dobiti, ko govorimo o globalnem svetu, ko to prihaja z vseh koncev sveta. To pomeni, da morda zaradi enega tipa, ne vem, morda enega čipa, ene matice, enega vezja, česarkoli že, lahko dejansko celoten produkt, ki je vreden nekaj 10 tisoč evrov, ta manko, ki je pa tam noter, je morda težek v celotni ceni par 10 centov, obstoji. Dodatno seveda to, kar se nam dogaja na energentih, zagotovo imamo ta izziv, se pravi, da se svetovni red geopolitično prihaja do zanimivih premikov in to je treba vseeno spremljati. Se pravi, kaj se dogaja tudi v Afriki, kaj se dogaja na vzhodu, kaj se dogaja v Južni Ameriki z vidika tega. Od kje prihajajo surovine, kakšni so ti tokovi? Ali prihajajo še vedno bazične surovine ali pa so se oni morda tudi v sodelovanju z drugimi odločili, da ne bodo več bazičnih surovin izvažali, ampak da bodo začeli posegati višje v dodano vrednost, tako z vidika energentov, v smislu tega, da ne prodaja več samo surove nafte, ampak prehajajo naprej v postavljanje rafinerij in, se pravi, prodaja destilatov. Kot tudi recimo surovin v tem smislu, kot sem prej rekel, da se pride potem do nekih pol proizvodov, v nekaterih primerih tudi končnih proizvodov in to se zdaj dogaja v velikem obsegu. Saj konec koncev vsak teden dobimo kakšno novo takšno novico. Ena izmed nazadnje je bila taka, da bo, mislim, da se sistem tak velik kompleks, to je Tata iz Indije, da se usmerja nazaj v Indijo, in da bo tam vložil zdaj v kratkem 90 milijard dolarjev. To so taki premiki na tedenski bazi. Tako, da se približno vidi, kam se vse skupaj premika, kako se ta svetovna piramida, kot je postavljena, kjer se pač zahodni svet, je bil vedno na vrhu, kako se sedaj morda te relacije nekoliko spreminjajo.

Dodatno, kar se tiče lokalno gledano tudi potrošnja. Se pravi, če pogledamo, potrošnja prebivalstva, kaj je z njo, ampak po drugi strani potrošnja države. Se pravi, šli smo iz leta 2019, iz tistih nekaj manj kot 10 milijard državnega proračuna smo si prišli 14,3, 14,5 milijarde. Se pravi, če ti povečaš potrošnjo države za 40 odstotkov, to se nekje pozna, tako z vidika javnofinančnih prihodkov kot seveda z vidika pritiskov na določene agregate. Zagotovo tudi nam ni dosti pomagala ta zapoznela reakcija Evropske centralne banke v smislu tega, da je tista inflacija že takoj na začetku bila označena kot začasna in se je kar dolgo časa vztrajalo na tej trditvi. Druge države, če pogledamo, Veliko Britanijo morda, ZDA, itn., so šle hitreje, v močnejše reakcije. Zdaj kako se, kaj se tam dogaja z inflacijo, lahko tudi spremljamo na dnevni bazi. Evropska unija zdaj v zadnjem času je ta korak pospešila, bomo videli kako se bo to poznalo na trgu. Zagotovo pa je že marsikdo opazil, če ima morda posojilo, na trimesečnem Euriborju, da je dobil domov najbrž kakšno čestitko v smislu povečanja mesečnih obrokov in to pomeni v prihodnje tako za prebivalstvo, ki so se morda pretirano izpostavili zaradi izjemno poceni posojil, kot tudi za gospodarstvo, ki se je tudi v nekaterih delih lahko tako izpostavilo, čeprav podatki kažejo, da je trenutno tako gospodinjstva in gospodarstvo bistveno, lahko rečemo, boljše stoječe, kot je bilo v času vstopa v finančno krizo, tam po letu, 2009, se bo to poznalo. In je treba te zadeve imeti v mislih in paziti, na nek način tudi pri sebi premisliti in preračunati, kako se bo ta tveganja obvladovalo, da ne bo prišlo do vstopa v kakšno neželeno spiralo. Nenazadnje tudi emisije denarja, prej sem omenil Evropsko centralno banko. Mi smo od tiste finančne krize naprej, 60 milijard evrov vsak mesec se je plasiralo na mednarodne finančne trge na območju Evropske unije ravno zaradi tega, da se zagotovi neka poceni sredstva za razvoj, za rast Evropske unije. Žal na drugi strani niso sledili donosni projekti, ker pač na območju Evrope imamo določene težave s tem, da tistih projektov, ki jih izvedemo, se pravi, ne zagotavljajo tako visoke donosnosti, kar je nekako normalno. Gre za zrele države, zrela gospodarstva, razvita gospodarstva, kot je lahko nek donos v morda nekaterih manj razvitih državah, če postavim primerjavo. Se pravi, mi imamo morda naš prvi tir, gradi se drugi tir, neka druga država bi pa nekje, kjer tira sploh ni, postavila tir in seveda so tukaj, zdaj so tukaj razlike bistveno bistveno večje in bistveno bolj drugačne.

Kakšna je perspektiva Evrope znotraj tega, inflacijskih pritiskov in to, se tudi vidi nenazadnje v tečaju evro - dolar, ki je iz 1,2 recimo dolarja za 1 evro, smo prišli zdaj na 1:1. To niha tam okoli, kar kaže tudi, kako finančni trgi dojemajo robustnost ali pa odločnost Evropske unije, kako ocenjujejo reakcije Evropske centralne banke, itn. So zadeve, ki nam vsaj na Ministrstvu za finance dajo misliti v tej smeri, da smo ves čas zelo pedantni, previdni pa probamo hitro razmišljati glede tega kje se bo še kaj pojavilo težavnega, kaj je že težavnega in kako to na najbolj pameten način nasloviti, da ne že ob prvem ukrepu potrošimo vsega, kar imamo ali pa kar nimamo in da, potem za nadaljnje ukrepe ne bo dovolj. Zaradi tega, ker če postavim morda eno na pol primerno prispodobo to v trenutku izgleda kot nekako sedenje za eno poker mizo, se pravi, tisti, ki ima dosti denarja in veliko banko za seboj bo verjetno lahko vztrajal v igri in prišel ven kot zmagovalec. Tisti, ki smo manjši moramo biti pa bistveno bolj pametni, da ne bi slučajno po nespametnem vsega potrošili in mogli odstopiti v trenutku, ko bo za nas, potem lahko to najhujše.

Tako da kar se tiče, potem ukrepov in tako naprej. Splošni ukrepi smo ocenili, da niso na mestu, ker nismo tako bogati prav tako ne dosegajo tistih učinkov, ki bi si jih želeli in na koncu bi se lahko celo prelivali, kar je bilo prej dobro nakazano k tistim, ki so del težave ne pa del rešitve. Za to se je pristopilo na eni strani k regulaciji cen na drugi strani k regulaciji, se pravi, v tem smislu regulacije pogonskih goriv, energentov za ogrevanje, šlo se je na znižanje ddv tam, kjer je bilo seveda to mogoče, znižanje oziroma ohranjanje nizke ravni trošarin, odpravljanja recimo Co2 dajatve - ta je zagrabila v tem tednu, ste najbrž opazili, kar se tiče določenih pogonskih goriv pa tudi kurilnega olja, ki je zdaj regulirano - in brez te dajatve je pač prišlo do določenega premika, vmesnega suspenza prispevkov URE pa OVE. Po drugi strani pa določeni dodatki oziroma neposredni transferji v smislu draginjskega dodatka v smislu pomoči gospodarstvu. Sedaj nikakor ne gre za to, da bi bilo to dovolj ali pa, da ne razmišljamo o drugih ukrepih, ampak v tem trenutku je to to. Sočasno pa se snujejo številni drugi ukrepi, ki bodo zagrabili tudi še v letošnjem letu. Morda kakšen od njih tudi še ni bil predstavljen. Včeraj je bil recimo ta, ki se tiče otroškega dodatka. Da bi za določen čas ga na nek način podvojili, če se tako izrazim za četrtletno obdobje. Zakaj za četrtletno? Treba je pač gledati, kaj se bo dogajalo. Razmere so zelo nejasne, se naglo spreminjajo in mi moramo ukrepe dobro odmerjati, da se vklopijo takrat, ko jih potrebujemo in zagotovo izklopijo takrat, ko jih ne potrebujemo, zaradi tega, da se ne povzročajo dodatne distorzije in dodatne težave. Ne mislim tukaj na trgu samo, ampak tudi dejansko v odnosu do prebivalstva, ki morajo skozi te težke razmere nekako preživeti.

Sedaj naprej. Kar se tiče pomoči tudi kmetijstvu in tako naprej in raznih ukrepov glede energentov, ki bi prišli prepozno in tako naprej. Bi vseeno omenil, da zdaj je bil ravnokar je v toku rebalans proračuna, ki nam daje nekaj dodatnega manevrskega prostora za dodatno ukrepanje v tem dinamičnem prostoru. Tu velja izpostaviti zavezo, ki jo je dala Vlada, da bo pač pomagala, zagotovo pa ne bo pomagala na pamet. Za vsako stvar se bo premislilo in se bo, potem tudi premišljeno ukrepalo. Od tu naprej omenjeno tale Vlada Republike Slovenije, da je njen glas na evropskem parketu premalo slišan. Jaz mislim, da imamo včasih res ali več sreče kot pameti ali pa srečo in pamet na istem mestu. Bi rekel tokrat, da imamo na evropskem parketu, se pravi v smislu predsednika Vlade nekoga, ki se zelo dobro spozna na to področje in lahko v tem primeru največ doprinese k razpravi in tudi največ k interesom Republike Slovenije, ker je v prednosti pred drugimi in v prednosti pri tem, da ve kaj bi pri nas pomagalo. Tu ima tudi močno ekipo, se pravi, Ministrstva za infrastrukturo. Smo na dnevni bazi skupaj tudi s strani Ministrstva za finance. Ne glede na uro dneva ali dan v tednu, ampak takšne so razmere, to smo, se pravi, želeli delati in to tudi zdaj delamo.

Kar se tiče davčne zakonodaje moram vseeno povedati mi ne dvigujemo dajatev, ampak se bomo odpovedali manj dajatvam kot se je želela odpovedati prejšnja Vlada. To pa, zaradi tega, ker ocenjujemo oziroma vemo, da marsikaj od tega seveda nima kritja in da na tak način, se pravi, kockati z javnimi financami in odpirati škarje je zelo neugodno. Se pravi mi smo trenutno tudi, če pogledamo agregate, trg dela, če pogledamo rast gospodarske rasti in tako naprej izjemno vroči če se tako izrazim oziroma ne bom uporabil izraza pregreti v tem času so seveda javno finančni prihodki na višku. Dejstvo je, da tak višek bo težko vzdrževati in kalibrirati izdatke na to raven je neprimerno, pa naj ob tem povem, da kljub temu, da smo v taki fazi in da kljub temu je trenutno primanjkljaj velik in to v času ko bi verjetno morali biti v situaciji neke manj kot nevtralnosti oziroma dejansko zniževanja dolga. Tako, da kar se tiče našega ukrepa, ki se nanaša na davke, tu je bil omenjen Zakon o dohodnini, moram vseeno povedati, da se pač gre bolj ciljano v tem smislu, da smo odprli uredbo o povračilih stroškov, tam se je povečala možnost delodajalcev, da dvignejo povračilo za prehrano, da dvignejo se pravi povračilo stroška prevoza za delo, dvignili smo potem splošno olajšavo, letos gre iz 4500 evrov na pet tisoč evrov, namesto na predvidenih 5500, ampak za tiste, ki so zaposleni na nizkih plačah bomo več povečali, se pravi povečano splošno olajšavo oziroma cenzus za to, kakor bi se dvignil, če bi se dvignil na podlagi zgolj inflacijskega premika in na ta način polovimo to razliko, ki je bila prej izpostavljena, da tisti, ki so na minimalni plači bodo prejeli manj. Po naših izračunih ne bodo prejeli manj. Se pravi, vlada gre v tej smeri, da kar bo dvignila na plačah, bo dvig neto plač tudi na račun tega, da se bodo javne finance odpovedale določenim javnofinančnim prihodkom, ne pa v tako veliki meri. In tu govorim tako o se pravi dohodnini, kot davku na dodano vrednost, kjer bo izpada, vsaj kar se tiče zdaj za to obdobje september do maj, se pravi 130 milijonov evrov na štirih energentih, se pravi zemeljski plin, elektrika, biomasa, lesna biomasa in daljinsko ogrevanje. To je bilo tam, kjer je to možno v skladu z direktivo. Tam je ena priloga tri, kjer mora eksplicitno pisati zakaj se lahko to porabi. Jaz bi v tem trenutku se strinjal, seveda da obstaja možnost znižanja dodatnega, ampak smo ocenili, da rabimo tisti denar za druge namene, ker tu bi bilo še dodatnih 60 milijonov evrov izpada, za katerega pa ocenjujemo, da ga lahko uporabimo za neposredne ukrepe, ki so ciljani in imajo večji učinek na tistih, ki bi jim radi pomagali. Tako, da to ni na pamet, ampak premišljeno. Se pravi vsaka stvar, ki smo jo delali, smo jo delali s premislekom in na ta način probamo tudi v tej hiši to pojasniti, zaradi tega, da bi lažje razumeli, ker seveda ne morete nam zagotovo nam brati misli in potem ko povemo to, tudi sami razmislite, če bi pa res lahko naredili mi še kaj boljše. To pa zagotovo. Za predloge smo vedno odprti, to ni debate. Eno stvar bi zavrnil, kar se tiče tega znižanja DDV-ja oziroma neke razglasitve izrednih razmer, kakorkoli že. Obstajajo določene rešitve v evropskem pravnem redu, ampak za ta del, se pravi za DDV tega tam notri ni. Ne rečem pa, da ne bo to na evropski ravni, v naslednjih tednih ali mesecih se prišlo do nekih dodatnih rešitev, do širitve ali instrumentarija, ki bi to ponudil in v tistem primeru bomo to ponovno preverili, razmislili, preračunali in ugotovili ali je kater ukrep oziroma po vrstnem redu postavili ukrepe oziroma splete teh ukrepov in uporabili tiste, ki bodo pripeljali do najboljšega rezultata glede na to kaj bo pač možno. Nadalje je bilo ene par zadev še, tista izjava ki je bila v uvodni predstavitvi, v smislu da je prejšnji predsednik vlade znižal inflacijo, da je na nek način posredno, da je dvignil, v to se ne bi tako spuščal, ker mislim, da sem že na začetku povedal kaj je tisto, kaj so tisti širši generatorji inflacije, ki na to vplivajo. Tudi bi zavrnil to, da smo plačali odškodnine. Stališče vlade je, da tam ni razloga, da bi te odškodnine plačali in takšno stališče bomo tudi zagovarjali, zaradi tega ker ocenjujemo, da glede na sredstva tudi ki so nam na voljo jih je treba uporabiti na najboljši možni način in se pravi, da bi kar tako spontano se odločili ali pa ne vem pavšalno določali neke odškodnine, to tukaj temu zagotovo ni mesto. Kar se tiče ene milijarde škode jaz to težko komentiram. Gre za zanimivo predstavljen, vsaj z ekonometričnega vidika kakor jaz poznam, ekonometrija je fenomen, ki bi mi ga mogli bolj podrobno predstaviti, da bi ga ocenil, ampak na prvo žogo ga zavračam, ker se mi zdi malo verjeten. Kar se tiče vštevanja cene plina v ceno elektrike, tu je pogovorno morda, praktično nekoliko težje. Gre zagotovo za neke vire, se pravi, ki vplivajo posredno na to po kakšnih cenah se trguje, ampak bom do tega prišel malenkost kasneje, morda z enim primerom. Kar se tiče potem naprej je bilo omenjeno, glede se pravi drugih energentov in regulacije, nekatere se da regulirati in to učinkovito, nekaterih se pa ne da oziroma se da jih manj učinkovito. V kolikor bo potreba, da tudi po tistih, kjer ni nekih borznih kotacij, kjer bi lahko regulirali marže, kar potem pomeni, da neka dodatna tveganja lahko prinesejo za državni proračun, jih bomo seveda regulirali, v kolikor bo ocenjeno, da je to potrebno. Zaenkrat ta regulacija, ki je bila vpeljana, je bila ciljana, so pa ves čas v naših mislih tudi morebitne regulacije drugih energentov, ravno zaradi tega, ker je to zadeva, ki se spreminja na dnevni bazi. Tako, da tudi kar se tiče sredstev na transakcijskem računu države, jaz bi tu vseeno izpostavil, da v vsaki zahtevni situaciji mora država imeti na transakcijskem računu obsežna sredstva, se pravi, tu gre za neko predfinanciranje, ravno zaradi tega, da ne postane talec finančnih trgov, tako da tu jaz moram reči, da to je bila pametna poteza in mi bomo tudi v prihodnje na tak način delovali, ne gre pa to enačiti s kakšnimi prihranki ali pa presežki ali pa javno finančnimi prihodki, to je sposojen dena. V času v katerem smo in glede na to, da obrestne mere hitro rastejo, vsa ta sredstva bo treba refinancirati in tako po ceni denarja, kot je bil v preteklosti, ga ne bo. Se pravi, tu že odstotna točka pomeni zelo veliko in pomeni zažiranje v druge agregate, se pravi bodisi v, se pravi v razpoložljiva sredstva, ki jih imamo, bodisi za pokojnine, za zdravstvo, ne vem, za prej je bila omenjena obramba, šolstvo in tako naprej. Tako, da tu je treba biti zelo previden pri tako velikem deležu dolga v BDP, kot ga ima trenutno Slovenija, čeprav so številne velike države, ki ga imajo zagotovo več, je za Slovenijo to že kar veliko tveganje, zaradi tega, ker mala odprta gospodarstva, takšna kot je Slovenija, za njih je relevantna zadolženost, ki je bistveno nižja, zaradi tega, ker imajo bistveno večjo / nerazumljivo/, to vidite že zdaj skozi inflacijo, vidite tudi skozi šoke, ko se zgodijo, je treba hitro presegati in posegati v velikem obsegu in tu lahko zadolženost hitro raste in če si že v štartu visoko zadolžen, prvič se boš težko zadolžil, drugič se boš zadolževal po izjemno visokih obrestnih merah, kar te na koncu lahko spravi v neko spiralo, ki je ne moreš več rešiti. Enkrat smo v tako situacijo že prišli in si ne bi želeli še enkrat priti, zato smo morda tudi toliko bolj preudarni glede uporabe javnih sredstev.

Omenjena je bila tudi recimo ta potem druga zadeva, omenjena je bila formula. Tu za kakšno formulo, posebno gre za način, kako se oblikuje cena na trgu. Ta ima eno posebno specifiko pri elektriki, ta specifika po mojem izhaja predvsem iz tega, da za razliko od vrednostnih papirjev, ki lahko malo počakajo, pa en dan jih kupiš, drugi dan jih prodaš, pri elektriki je tako, kadar je povpraševanje takšno kot je, ti pa pač elektriko moraš zagotoviti, ker če ne, se ti ustvari, ustavi del gospodarstva, se ti ustavijo, ne vem, gospodinjstva, karkoli že, pride do nestabilnosti v elektroenergetskem omrežju in se pravi, je količina kralj, posledica je pa seveda pri cenah to, kar se je zgodilo, tu se strinjam do določene mere, da gre tudi za špekulante, predvsem zaradi tega, ker so se tisti, ki običajno tudi, lahko rečemo, ponujajo energije, čeprav tukaj energijo, čeprav tu gre bolj pol že za terminske trge, imajo težave, ker težko ponudijo po tako visokih cenah za naprej, ker tvegajo, da če se slučajno ne bo možno zagotoviti takrat proizvodnje zaradi remont ali pa česarkoli že, bodo potem ravno na račun borznega gibanja izgubili bistveno, bistveno več, kot bi lahko kadarkoli zaslužili in bi dejansko ustavili, postavili pod vprašaj delovanje teh družb. In res se je združilo vse, kar se je lahko, kar je slabega v tem času, se pravi neka pretekla politika po Fukušimi, da se sklapa jedrske elektrarne, zelena politika, ki je seveda mora biti in je treba slediti in je pač prišlo do zapiranja določenih termoelektrarn, te se ponovno zaganjajo, ker jih je lažje dati iz hladnega pogona nazaj oziroma hladne rezerve nazaj v pogon. Imamo jedrske elektrarne, ki delajo suboptimalno za tiste, ki so zaradi tega, ker je seveda še vedno nizek vodostaj rek in ne uspe ohladiti reaktorjev. Imamo hidroelektrarne, ki ne delajo ali pa delajo z zmanjšano zmogljivostjo, spet zaradi prenizkega vodostaja rek, imamo termoelektrarne, predvsem v Nemčiji, tam, kjer se dobavlja po rekah premog in je treba najti aternativne poti in ni, ne delajo na polni obremenitvi. Vse to skupaj se sešteje potem še z obnovljivimi viri, ki so pač seveda nestanovitni in te se stabilizira, običajno, vsaj v Nemčiji je tako, s plinskimi elektrarnami. In če plina ni, seveda je tudi ta vir suboptimalno izkoriščen in ko se pojavi potem še nekaj, se pravi dobro izvežbanih in pokritih špekulacij na trgu, se zgodi to, kar se nam je zdaj zgodilo. Jaz moram reči, da sem zelo vesel, da dežuje, žal sicer je nekaj škode tudi s tem v zvezi, ampak to Sloveniji obeta, da bomo boljše prešli naslednje mesece ravno na račun hitro potenciala, ki ga imamo pač v tej državi.

Tako da bi, kar se tiče teh še javnih financ in s tem bom po mojem bom zaključil, ker mislim, da sem že kar dolg kar se tega tiče, ampak je zadeva taka. Ukrepi morajo biti ciljani. Zakaj delamo te ukrepe smo že vedno pojasnili in vedno tudi utemeljimo zakaj nekaj ni možno, zakaj je nekaj možno. Zakaj ni možno zniževati dajatev, zakaj ni možno kar na splošno dvigovati vseh teh izdatkov? Pri tej sem že omenil previsoko zadolženost, ceno refinanciranja, preračune obresti, ki se bodo pač seveda zgodili in nekaterih obveznosti, ki so bile v preteklosti prevzete. Se pravi, dvignile so se pravice iz pokojninskega zavarovanja, ne samo pokojnine skozi redne in izredne indeksacije in to je več sto milijonov evrov. Kar se tiče zdravstva tam se tudi povečujejo izdatki ne samo trenutni, ampak tudi dolgoročni. Imamo na drugi strani dolgotrajno oskrbo, ki nima še podlage oziroma nima vira zagotovljenega razen tega, da se reče, da bo to plačano iz državnega proračuna, kar je seveda zelo nerodna reč in seveda zdravstveno tudi določene pravice, ki so bile dane, so bile ravno tako po mojem mnenju dane brez nekega premisleka vnaprej s čim se bo to krilo. Se pravi, od kje gre denar za bolniške? Tu gre spet za več 10 in če ne več sto milijonov evrov in to je treba vse vračunati. Potem je treba ugotoviti, da seveda je so letos županske oziroma se pravi občinske volitve. V tem duhu najbrž tudi v preteklosti izrazit dvig povprečnine in vsak evro dviga povprečnine pomeni 2 milijona evrov. Se pravi, če smo dvignili za sto, je to 200 milijonov evrov na letni ravni trajno.

Davčne razbremenitve, če bi jih pustili tako kot gredo naprej bi že v naslednjih treh letih recimo to na letni ravni prišlo tam nekje do milijarde, kar je spet izpad. Imamo izjemen dvig državne potrošnje, se pravi, ki ga bo težko obvladovati. Imamo tudi pri transferjih izrazite dvige, se pravi, če gremo samo pogledati Ministrstvo za delo. V zadnjih 3 letih je recimo zagotovo naraslo iz teh tistih - kaj pa vem – 1,5 milijarde na 7 morda na preko 2,4. Tako da to niso majhni skoki, tu gre za več sto milijonske skoke in zato smo pri teh zadevah se pravi previdni, premišljeni in gledamo, kaj bo tudi jutri ne samo kaj je danes, zato da bomo tudi jutri lahko odgovorili na tiste izzive, ki so pred nami.

Tako kot sem že na začetku povedal se tudi zahvaljujem za to današnjo razpravo, ker mislim, da ravno taka izmenjava mnenj, pogledov predvsem kritičnih nam omogoča, da pridemo na koncu lahko do boljših rešitev.

Hvala.