Hvala. In lep pozdrav še z moje strani!

Jaz sem razumel, da sem bil povabljen, vezan na to 1. točko oziroma ta prvi Predlog, ki se nanaša na spremembo formule za izračun cene električne energije, tako da bi se potem omejil s komentarjem ali pa z razlago na ta del. Definitivno smo v času ene zelo velike energetske krize, ki ima vpliv in ki jo vidimo skozi cene električne energije, sploh terminske cene in te stvari seveda vplivajo na inflacijo tudi. Pri tem bi rad poudaril, da obstaja ali pa tudi ko opažam celotno diskusijo, razpravo, medije, obstaja ena diskrepanca med tem, kaj je danes dejansko stanje na veleprodajnih trgih, to je tisto kar je na evropskem trgu, kar smo mi kot firme soočeni in kar je tisto, kar plačujejo končni odjemalci. Če pogledamo kaj plačujejo končni odjemalci, se ti porasti cen iz veleprodajnih trgov na maloprodajne trge še niti približno niso prelili. So se v eni določeni meri, niti približno pa ne v takšni meri, kot so zaznani na veleprodajnih trgih. Če se prelijejo ti efekti na maloprodajne trge, je to taka katastrofa, da vam danes ne morem povedati kako so te cenovne razlike velike. Tako, da zaradi tega je, s tega gledišča in tudi če primerjamo ali pa če gledamo kaj se dogaja s cenami na maloprodajnih trgih v Evropi in kaj v Sloveniji, vam bom postregel z zadnjimi podatki, ki jih razberemo iz indikatorja inflacije. Te imamo julij 2022 je povprečna cena električne energije v državah v 27-erici držav 312 evrov po megavatni uri, to je z davkom skupaj. Potem pa obstajata dva bloka ali pa dve skupini držav zahodnoevropske, pa centralna Evropa, pa potem te bolj vzhodnoevropske države. No in te zahodnoevropske države so bistveno bolj dvignile tudi že cene, ker pač tudi imajo takšne trge, kjer so ti porasti višji in tam v teh zahodnoevropskih državah je ta cena 361 evrov, medtem ko v vzhodnoevropskih državah, dajmo reči ta približno deset držav od Baltika dol do Grčije, kjer bi zajeli v tej primerjavi še nas, je pa na 202 evrih. V Sloveniji ti porasti v primerjavi z oziroma te cene v primerjavi z nekim recimo da rečemo z januarjem 2021, to je predno se je ta kriza začela, vidimo da je porast v Evropi bil teh cen za 39 %, v zahodnoevropskih državah za 44 %, v vzhodnoevropskih manj za 32, v Sloveniji za 29. Se pravi, cene v Sloveniji danes niso nič bistveno ne odstopajo na maloprodajnem trgu in so nekako zelo primerljive s podobnimi državami. Te cene veljajo za julij 2022, od takrat so se cene znižale iz dveh razlogov, ena je zaradi regulacije vlade, se pravi s 1. septembrom naprej je kar nekaj dobaviteljev moralo spustiti cene, zato ker so imeli te cene nad kapico, ki jo je določila vlada. Druga stvar je pa znižana stopnja DDV-ja. Tako, da s tega gledišča lahko pričakujemo, da že septembrske številke bodo pomenile bistveno nižjo ceno elektrike in to bo verjetno tudi bi morala imeti nek pozitivni vpliv na inflacijo. Zdaj, seveda to je pri vsem tem skupaj bi rad izpostavil kaj je ključni vzrok te krize in da takšni posegi, regulirani posegi na trg seveda blažijo efekt do končnih potrošnikov, kar je prav, tukaj dejansko politika zaščiti državljane. Bi pa rad poudaril, da to ni dovolj. Zaradi tega, ker to kar mi danes vidimo v energetiki sta dve krizi in bi vam rad to predstavil, da boste te stvari razumeli. Je kriza razpoložljivosti energije in potem je cenovna kriza. Zaradi krize razpoložljivosti energije, ki je primarno povzročena zaradi dogajanj v Ukrajini, pa odnosom Rusije do Evrope, ki je pa zmanjšala uvoz plina, pa še sploh na področju električne energije še dodatnih vplivov, slaba hidrologija letos, ogromno težav jedrskih elektrarn v Franciji, do tega da je Nemčija zdaj vrsto let ugašala jedrske elektrarne in obnovljivi viri so samo te kompenzirali, ne pa da bi dodatno prirasli. Se pravi, ko vse te stvari seštejemo skupaj, vidimo, da na strani ponudbe imamo pač premalo energije in zaradi tega, ker imamo to krizo razpoložljivosti, se to reflektira v cenah, se pravi v cenovni krizi in zato so cene na veleprodajnih trgih dobesedno podivjale. Torej, če hočemo mi te krizne razmere razrešiti, se moramo fokusirati v korenine problema in korenina problema je kriza razpoložljivosti. Krize razpoložljivosti, bom še enkrat poudaril, danes še ni, so samo obeti, da jo bomo imeli, kdaj jo bomo imeli pozimi, takrat, kadar bo pri določenih scenarijih, če bo hudo mraz, če bo prišlo do določenih izpadov enot, bomo imeli potem probleme, da preprosto ne bomo imeli dovolj energije, ki bi pokrila potrebe in potem bomo imeli resne težave in zato se te stvari in ta negotovost odraža v cenovni krizi, ki pa je na veleprodajnih trgih prisotna že danes, v nekaterih primerih pri nekaterih odjemalcih tudi že danes tisti, ki niso imeli zaklenjenih pogodb ali pa zakupljene energije, ampak teh je relativno malo. Bo pa teh zelo, zelo veliko od 1. januarja naprej, se pravi 1. januarja in v februarju, takrat bo ta stvar udarila po gospodarstvu in naprej. Tako, da zaradi tega je potrebno razrešiti to krizo razpoložljivosti in to na ta način, da se na eni strani naredi vse, da se dvigne proizvodnja in na drugi strani naredi vse, da se kontrolirano spusti odjem. In šele, ko bomo to naredili, potem bomo se dobro pripravljali na te krizne razmere pozimi in dejansko potem tudi vplivali na to, da bomo ceno znižali. Zdaj pa, če grem še do tega predloga glede formule izračuna. Jaz iz razbranega gradiva ne razumem točno kaj pomeni ta formula izračuna cen. Se pravi, težko komentiram, ke ne razumem točno katera formula je tukaj mišljena. Zdaj bom poskušal ugibati, da gre to za model trga, kakšen eksistira in to je model trga, ki določa, da ceno na trgu določajo mejne enote in ker so mejne enote po navadi tiste najdražje enote, ki so angažirane in te enote pa so danes praviloma plinske enote in dejansko zaradi visoke cene plina potem pač dvigajo vse te cene navzgor, si predstavljam, da gre ne za formulo, ker tu ni neke formule, ampak za model delovanja trga. No, ta model delovanja trga, mislim, da že nekaj mesecev obstajajo debate v Evropi, na kakšen način te efekte ublažiti, na kakšen način poseči na sam trg, s ciljem, da se ti kratkoročni posegi, ki so zaradi krize, so premišljeni, ker če so nepremišljeni, lahko povzročijo več škode kot koristi, Tako da zaradi tega, tukaj je zelo veliko debat bilo, zelo veliko predlogov, tudi Evropska komisija je tudi v zadnjem svežnju, ta, ki je v sredo prišel ven, so dajali določene predloge, ker so dejansko ravno v tej te mejne stroške posameznim enotam, to je tiste, ki niso imele porasta zaradi vhodnih energentov, so postavljale kapico in zniževale. Se pravi, vse te stvari se že dogaja in tudi, kot mislim, Slovenija zelo aktivno tukaj sodeluje in te stvari podpira. Je pa tu zmeraj hudič v detajlih, tako da zaradi tega jaz težko samo ta stavek komentiram, ker ne razumem prav točno, kaj eksaktno je mišljeno. Hvala.