Govor

Tilen Božič

Najlepša hvala. Hvala za besedo.

Glede na to, da se dosti tem, ki so nekako v tem gradivu se nanaša na področja, ki so v tesni domeni z Ministrstvom za finance smo bili mi nekako tisti integrator vseh stališč, ki so bila, potem tudi posredovana v Državni zbor, zato bi si dovolil tudi jaz nekako narediti ta uvod. Potem pa za razpravo naprej pa kot vidite je kar široka zasedba, kar kaže tudi na to, da take razprave v časih, ki so jemljemo seveda resno.

Tako da, spoštovana predsednica, poslanke, poslanci pa tudi seveda ostali prisotni Vlada Republike Slovenije je pripravila mnenje na predlog priporočil v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev. Predlagatelji ponudijo pet priporočil, ki se nanašajo na zastopanje interesov Republike Slovenije v Evropski uniji, na energetski dodatek, znižanje ddv na vse energente, povišanje zneska pomoči gospodarstvu in kmetijstvu in na odstop od namena sprememb Zakona o dohodnini kot je predstavil že tudi predlagatelj. Kot Vlada se vsekakor strinjamo, da gre za področje, ki je izredno aktualno in mu v zadnjem obdobju namenjamo veliko časa in nenazadnje tudi sredstev. Svoj mandat smo začeli v zahtevnih razmerah, v katerih se je treba spopadati zlasti z javnofinančnimi posledicami preteklih ukrepov, krize covid-19 in draginjskimi pritiski. Globalne gospodarske napovedi posebej za Evropo tudi v prihodnje niso ravno obetavne. Visoke cene energije in nestanovitnost hranita naraščajočo inflacijo in močno vplivata na podjetja in potrošnike vključno z najbolj ranljivimi in energetsko izpostavljenimi. Prav tako vedno bolj tudi se gospodinjstva s srednje visokimi dohodki težje soočajo z naraščajočimi cenami.

Pri pripravi in sprejemanju ukrepov Vlada ravna odgovorno v korist vseh prebivalcev Slovenije sočasno z mislimi tudi usmerjenimi v prihodnost. V zadnjem času je bilo v vaši hiši ob dobrih razpravah in ob spodbudnih rezultatih glasovanj kar nekaj zakonodaje pospremljene skozi zakonodajni postopek in ta se ukvarja s spopadanjem s trenutnimi draginjskimi razmerami. To je dobro, saj kaže na skupno zavedanje zahtevnosti situacije in skupnega spopadanja z njo. Vlada je mnenja, da je sicer sprejemanje širokih in ne ciljanih ukrepov, ki bi prinašali koristi najširšemu krogu upravičencev lahko zagotovo všečno, a manj primerno in že v srednjeročno lahko neugodno za ravnovesje in vzdržljivost ter nenazadnje za blaginjo ljudi. Treba je poudariti in opozoriti, da Vlada na eni strani pripravlja in sprejema ukrepe, ki so namenjeni vsem, a jih pogosto kar nekoliko zanemarimo in vidimo zgolj tiste ukrepe, ki predstavljajo zgolj neposredno plačilo, spodbudo posameznikom. Kot primere splošnih pomoči lahko omenimo več ukrepov tako na davčnem kot na ostalih področjih. Tako smo znižali stopnjo ddv na tiste energente, za katere je to po Evropski direktivi sploh mogoče. Znižali smo trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve po evropski direktivi. Na drugi strani smo omejili višino marž za pogonska goriva in po novem tudi kurilnega olja ter vzpostavili regulacijo trga skupaj z električno energijo in zemeljskim plinom. Gre torej za komplementarne ukrepe, saj sami v svoji pretirani splošnosti zagotovo ne bi dosegli cilja. Primeroma pri ddv, če bi se zgolj reguliral oziroma znižal ddv, v kolikor ni sočasne regulacije cen se običajno pretežni del ugodnosti, ki naj bi se poznale pri končnem potrošniku prelije seveda nižje v verigo dodane vrednosti in se kaže v maržah pri tistih, ki so morda take dvige sploh povzročili. Dodatno preko direktnih spodbud, plačil oziroma ukrepov dosegamo najbolj ranljive oziroma prizadete skupine. V to skupino ukrepov uvrščamo draginjski dodatek, in nenazadnje tudi včeraj potrjeni začasni dvig otroških dodatkov, za katerega upamo, da ga boste tudi podprli, in nenazadnje tudi spremembo Zakona o dohodnini, ki preko višje dodatne splošne olajšave in dviga meje dohodka za upravičenost, povečuje razpoložljivi dohodek zavezancem z nižjimi dohodki.

Spoštovani, Vlada je podrobno preučila priporočila, ki jih je pripravila skupina poslank in poslancev, in ugotovila, da tako skupno, kot posamično priporočila ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov, s katerimi se soočamo. Vsekakor pa lahko rečemo, da Vlado čakajo še številni izzivi, h katerim bomo preudarno pristopili in pripravili ukrepe, in sicer na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim bolj učinkoviti uporabi javnofinančnih sredstev.

Naj pa vendarle že v uvodu, poleg tega, kar pravi mnenje, dodam, da so tovrstne razprave, kot ji bomo najbrž priča danes, dobrodošel podij za predstavitev mnenj, pogledov in alternativnih rešitev, da bomo skupaj zmogli bolje preseči izzive, ki so pred nami. Da je razprava pomembna, kot že prej omenjamo, kažemo tudi s prisotnostjo različnih resorjev, da bo lahko ta razprava danes kar najbolj bogata.

Hvala.