Gospa najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!

Dovolite mi, da poskušam v nekaj stavkih obrazložiti razloge za sklic izredne seje Državnega zbora, ki mislim, da je nujno potrebna glede na stanje v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji in da poiščemo skupne rešitve kako bolj nasloviti probleme, lahko bi rekel izrazito velike inflacije v Sloveniji, glede tudi na pogled z Evropsko unijo in predvsem na evroobmočje. V avgust 2022 je po podatkih Statističnega urada Eurostat, torej inflacija je bila v območju evra na letnem nivoju celo presegla 9,1 %, kar je nova rekordna raven. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije Republika Slovenija v juliju 2022 zabeležila najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu, po celo po avgustu 1995. Avgusta 2022 je bila inflacija na letni ravni 11 %, v istem obdobju lani pa je bila letna inflacija 2,1%, torej je bila povprečna rast inflacije kar 8,2 %. Cene blaga so bile v povprečju višje 13,9 %, cena storitev za 5,5 %, blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 % in poltrajno blago za 3,3 %. Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane, celo za 14 %, in sicer najbolj kruh in izdelki iz žit za 16 %, meso 14 %, mleko, sir in jajca za 16,2 %. Seveda govorim, lahko bi rekel, relevantne podatke za mesec avgust, za mesec september še seveda nimamo, ki pa so seveda lahko, bi rekel, tudi občutno še večji. Življenjske potrebščine, letna rast cen merjenja torej s harmonizirani indeksom življenjskih potrebščin je bila 11,5 %, v avgustu lanskega leta je bila, je bil ta indeks 2,1 %. Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,3 %, cene storitev za 6,1 %, blago dnevne porabe je bilo dražje za 18,3 %, trajno blago za 8,9 % in poltrajno blago za 4,1 %. Torej

letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članica ekonomske in monetarne unije, to so države članice, ki kot valuto uporabljajo torej evro, julija 8,9 %, v samih državah vseh članicah Evropske unije pa 9,8 %, v Sloveniji je ta znašal 11,7 %. Izhajajoč iz navedeno je jasno, da je inflacija Republike Slovenije daleč nad povprečjem Evropske unije in tudi nad povprečjem euroobmočja. Naj povem za podatek, da je naraščanje inflacije, lahko bi rekel v lanskem letu v recimo mesecu oktobru je bila inflacija na 3 %, v januarju, torej v vseh po podražitvah v 5,8 %, februarja je bila letošnjega leta 6,9 % z, lahko bi rekel, z izredno trdimi regulatarnimi ukrepi Janševe odhajajoče vlade je ta znižala se na 5,4 % v marcu, v aprilu je še bila 6,9 %, v maju, torej po prenosu Vlade in ko je Vlada prevzela, torej Vlada Roberta Goloba, pa se ta, lahko bi rekel, rapidno vseskozi dviguje. Energenti seveda so k inflaciji po vsej verjetnosti tudi v vseh ostalih evropskih članicah, ne samo v Sloveniji, največ vplivali, približno 4,1 odstotne točke. Torej prispevali so višje cene goriv in energije, in sicer za 36,7 procenta, trda goriva so se podražila v tem času za 66,6 procenta, plin za 47,4 procente, tekoča goriva za skoraj 41 procentov, toplotna energija za 40 procentov, elektrika za 33 procentov, te je gorivo emazija za osebna vozila za 29,7 procentov.

Lahko bi rekel, da se v Sloveniji kot drugod po svetu soočamo s podražitvijo energentov, zato vse več držav sprejema ukrepe zaradi energetske krize. Energetska draginja in to bo tudi v prihodnosti najbolj prizadela, torej, najranljivejša gospodinjstva, predvsem pa, ponavljam, veliko in zelo ranljivo tudi slovensko gospodarstvo z relativno nizko dodano vrednostjo in fiksna cena energije je za slovenski gospodarski sistem v celoti, v katerem imamo več kot 90 procentov manjših podjetij, lahko bi rekel, lahko celo usodna v naslednjih mesecih.

Vlada je predlagala in sprejela določene ukrepe za blažitev energetske blaginje, vendar pa ti ukrepi naslavljajo zgolj, zgolj zelo ozek krog upravičencev. Ukrepi ne naslavljajo celotnega prebivalstva. Za primer lahko izpostavimo enkratni energetski dodatek, ki je bil do zdaj izplačan, ki ne naslavlja recimo upokojencev, velikih družin, oseb z minimalno plačo in tako dalje. Prav tako Vlada ni predlagala začasnega znižanja stopnje davka na dodano vrednost za energente, recimo na 5 procentov, kar je posebno nižja stopnja DDV-ja, čeprav to omogoča pravo Evropske unije.

Povišanje cen energentov neposredno seveda vpliva tudi na poslovanje gospodarstva in kmetijstva. Posebej je Vlada pozabila, v vseh teh mesecih, tudi na slovenskega kmeta, predvsem na strukturo slovenskega kmetijstva, ki ima v veliki meri manjša kmetijska posestva, relativno povprečna velikost v Sloveniji še vedno približno kmetijskega posestva, na dobrih 7 hektarjev. Vemo, da so se recimo samo gnojila, recimo primer ureje(?), ki je bila recimo v letu 2019, ko sem sam predsedoval Evropski uniji, takrat sem bil s temi podatki nekako najbolj na tekočem, je bila cena ureje(?) recimo 340 evrov, danes je cena ureje, za tono govorim, seveda, več kot tisoč 400 evrov. Lahko bi rekel in tukaj imamo faktor rasti približno 350. Ne glede na navedeno pa sprejeti zakon torej ne rešuje problema recimo gospodarstva, saj je pomoč omejena zgolj na 40 milijonov evrov. Torej zakon, ki ste ga sprejeli in še teh 40 milijonov evrov je vezanih delno na leto, ki odhaja, torej na leto 2022 in na kompletno leto 2023.

Torej, Republika Slovenija je polnopravna članica, spoštovani kolegice in kolegi, Evropske unije, vendar moram priznati, da se njen glas v času trenutne Vlade, je premalo slišan, predvsem zaradi neodločne zunanje politike, Republika Slovenija mora v Evropski uniji jasno in odločno izražati svoja stališča. Še toliko bolj pomembno, kot je bilo to v času, ko se torej soočamo z visoko inflacijo in povišanjem cen energentov. V času, ko smo odhajali, lahko bi rekel, ko je bil Covid v, lahko bi rekel v, na vrhuncu, ko je Evropska unija pripravljala tako, tako imenovane ukrepe tudi za okrevanje, je predsednik Vlade, gospod Janša, igral eno izmed odločilnih vlog v tistem času in pa tudi številni njegovi kolegi, predvsem iz vzhodnega, iz vzhodnih držav in na račun tega imamo danes, lahko bi rekel, pripravljenih celo vrsto projektov, ki bodo pomembno vplivali na razvoj številnih sistemov in podsistemov v Republiki Sloveniji.

Na tej točki moram izpostaviti primer cene električne energije, ki se bo lahko znižala, ko se bo na evropskem trgu spremenila predvsem formula, ki bi morali zastopati za izračun cene električne energije, ki se sedaj računa predvsem na podlagi zemeljskega plina in predstavlja 10 procentov energentov. V nadaljevanju, v kolikor bo debata stekla, bom poskušal obrazložiti stanje v Evropski uniji ravno na podlagi energetike, do kod smo prišli, kaj so ključni problemi, ki jih vidimo v Slovenski demokratski stranki.

Za konec pa naj povem še, tisti del davčne zakonodaje, ki mislim, da je potreben. Pri 11,7 procentni letni inflaciji, spoštovani kolegice in kolegi, jaz upam, da se zavedamo, da je, da so prihranki ljudi, ki jih imajo na bankah, se znižali prav za to vrednost, da so se pokojnine, ki smo jih zviševali v Janševi vladi, v bistvu padle, so celo nominalno sedaj nižje kot so bile, recimo, pred dvema letoma, da so celo plače javnih uslužbencev, tukaj moram priznati, prvič, imamo legitimne zadeve javnega sektorja, dejansko so tudi, bi lahko rekel, odšle več kot 10 procentov plač tudi javnih uslužbencev, celo vrsto ljudi, ki dela, tudi v javnem sektorju in je slabo plačana v javnem sektorju ne, in neukrepanje Vlade: v prvih treh mesecih ali pa ob tem, da so sproščali, pa lahko bi rekel, zelo trdo regulacijo, ki smo jo mi takrat sprejeli in so vplivali, da je inflacija v Sloveniji torej dodatno se povečala, kar je bilo nepotrebno. Stroški, seveda so bili stroški pod nabavno ceno recimo energentov z močno regulacijo takrat, so bili stroški, da smo plačali odškodnino Petrolu, vsem ostalim podjetje, ampak to je bilo nekaj deset milijonov. Danes so ti stroški, če pogledamo samo plače javnega sektorja, če pogledamo, da se je inflacija dodatno nepotrebno zvišala v Sloveniji za 4 do 5 %, približno 300 milijonov. Škoda, ki ste jo pa naredili, pa je več kot 1 milijarda. Več kot 1 milijarda škode za tako imenovano mehko regulacijo v prvih treh mesecih delovanja Golobove Vlade. Več kot 1 milijarda, kolega. Če poznate makroekonomijo, če poznate ukrepe, kaj pomeni 5 % dodatna inflacija, ki je bila nepotrebna v tem času, ob državi, ki ima več kot 80 procentov samooskrbe z električno energijo, ki ima relativno solidno razpršene tudi dobavitelje, kar se tiče plina, je ta podatek lahko, bi rekel, lahko bi rekel kar velik.

Zdaj, priporočila, ki jih predlagamo Vladi.

Prvič. Državni zbor priporoča Vladi, da se kot polnopravna članica Evropske unije zastopa interes Republike Slovenije in tako spodbudi Evropsko komisijo, da se na evropskem trgu spremeni formula izračuna cene električne energije. To priporočilo bom poskušal v nadaljevanju posebej obrazložiti, na kakšen način je sploh do tega prišlo na tleh Evropske unije, kdo je lobiral za to, da se je cena plina takrat postavlja v sam izračun elekt…, tudi v samo formulo izračuna električne energije in tako naprej.

Drugič, priporočilo. Državni zbor priporoča Vladi, da energetski dodatek nameni vsem državljanom in državljankam. Vujini, ne glede na to, da bomo lahko pogledali primerjalno analizo sosednjih držav. Recimo v Avstriji in ostalih državah, vsi državljani in državljanke so v tej draginji bili nekako obravnavani. V Sloveniji samo posamezne skupine.

Tretjič. Državni zbor priporoča Vladi, da zakonsko določene dajatve na energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo 5 odstotkov. Povedal sem, pravo Evropske unije to določa. Naj povem, da celo nekatere države imajo v, to je celo tudi v načrtu, da bodo oprostili DDV, glede na to, da se razglasijo izredne razmere na podlagi katerih je to mogoče in določeno pravo, tudi določene določbe prava Evropske unije ne veljajo.

Četrtič. Državni zbor priporoča Vladi, da poviša znesek pomoči, ki je namenjen za pomoč gospodarstvu in tudi kmetijstvu, ter v pomoč vključi vse energente, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti. Spoštovani kolegi in kolegice. V Sloveniji se ljudje in kmetje, gospodarstva in tudi gospodinjstva ne uporabljajo samo plina in električne energije. Številni na razpršenem delu Slovenije, govorim na podeželju, za kurjavo uporabljajo lahko kurilno olje, uporabljajo drva, pelete, lesne sekance, uporabljajo utekočinjen naftni plin in še celo vrsto energentov, ki niso bili zajeti v nobeni od pomoči. Amandmaje, ki smo jih pripravili pri zadnji 40 milijonski pomoči, torej kjer smo dali kot amandma že na začetku zakona, da se v besedno zvezo namesto plina in elektrike, vključi besedna zveza energenti. Seveda ste gladko zavrnili, kljub temu, da smo v Slovenski demokratski stranki to podprli, na koncu, ker menimo, da vsak tak ukrep, kljub temu, da je, da je slab ali pa pomanjkljiv, da je vseeno toliko dobrodošel, da vsaj malo omejimo inflacijo, ki je daleč nadpovprečno v Evropski uniji.

Kot peti, peto priporočilo, pa s tem bom tudi končal. Državni zbor priporoča Vladi, da odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele Zakona o dohodnini, na podlagi katere se bo splošna dohodninska olajšava do leta 2025 zvišala na 7 tisoč 500 evrov. Zaradi česa? Verjamemo, da boste prihranke našli v državnem proračunu ob dejstvu, da vam je Janševa vlada pustila na zakladniškem računu 9,1 milijarde evrov, ki smo si jih lahko sposodili glede na vrhunske bonitetne ocene, ki smo si jih priborili zaradi odločnih ukrepov v zadnjih dveh letih Vlade, torej imate na računu zakladniških računov 9,1 milijarde evrov za pomoč slovenskemu gospodinjstvu, slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu kmetu.

Toliko z moje strani v tem delu. Najlepša hvala.