Dober dan, gospa predsednica.

Moje ime je Bojan Dejak, prihajam iz Ministrstva za okolje in prostor, kjer vodim pač Direktorat za vode in investicije.

Smo sredi obsežnega investicijskega ciklusa in v tem okviru pač s tem rebalansom prilagajamo pač tekočo dinamiko na nekaterih projektihnadaljevanje) iz razlogov pravzaprav, ki so bili že danes večkrat povedani. Če govorimo o odpadnih vodah, tukaj velja, gre predvsem za 65 projektov iz dogovora za razvoj regij, ki so bili relativno pozno uvrščeni v program evropske kohezijske politike in morajo biti pač zdaj izvedeni tokom leta 2022 in 2023. Gre za približno 150 milijonov evrov z razdeljeno dinamiko za 2022 in 2023 in pač v tekočem letu, se pravi, se ta dinamika zmanjšuje za 20 milijonov iz razlogov, ki jih je mogoče najbolj plastično opisal že poslanec Props. Pač razmere na trgu gradbenih storitev so pregrete. Nam se dogajajo zadeve, ki se še nikoli niso v zgodovini. Se pravi, da se na določene razpise sploh noben ne javi, ne glede na ceno, tako da je pač treba te postopke ponavljati in s tem v zvezi pač prilagajati dinamiko.

Druga zadeva je vezana na načrt za okrevanje in odpornost. Tam gre za projekte pač oskrbe s pitno vodo in odpadnimi vodami pod 2 tisoč populacijskih enot, ki so pač v slovenskem prostoru bile dolgo zapostavljene in jaz verjamem, da občine čakajo na te odločbe. Moram pa povedati, da je celoten projekt načrta za okrevanje in odpornost zastavljen s strani Evropske komisije pač tako, da je zelo veliko različnih pogojenosti, preden lahko odobrimo posamezni projekt. Te so vezane predvsem na dve načeli, eno je, da morajo biti projekti energetsko nevtralni, kar moramo presoditi, in drugo je, da projekt ne sme bistveno škodovati, za kar je izdelana metodologija, ki je dosti zahtevna in mi moramo ta postopek izvesti preden lahko odločitve izdamo. Zdaj se odločitve že pospešeno izdajajo, tako da bodo šle v pogodbe in pač bo tudi realizacija boljša. To moramo izvesti do leta 2026, pač do teh volitev te investicije ne bodo izvedene, ampak vse tiste občine, ki so tudi že sredi pravzaprav izvedbe, lahko računajo, da bodo ta denar po zaključku projektov dobile vrnjen.

Če sem želi pri besedi, bi mogoče tukaj opisal še pravzaprav en drug fenomen. Imamo tudi na ministrstvu oziroma tam v našem direktoratu, kjer vodimo investicijske projekte, mi jih imamo trenutno odprtih čez 200 v vrednosti skoraj milijarde evrov. Govorim iz NOO(?) stare perspektive, nove perspektive, sredstev sklada za vode, sredstev za podnebne spremembe, da pravzaprav ne glede na to, da …/nerazumljivo/ imamo tudi kvote za zaposlitve delavcev, mi za kontrolo teh projektov potrebujemo tehnične strokovnjake, gradbenike in razmere na trgu gradbeništva se odražajo tudi v razmerah na trgu dela. In državna uprava pač tudi vstopa na isti trg dela kot gradbene firme in tukaj mi nismo konkurenčni, da bi lahko pravzaprav pridobili gradbene inženirje, elektroinženirje, ki morajo delati na takih zahtevnih projektih. Tako da, ja, tudi kadrovski razlogi so vzrok za zamude. Hvala.