Gospa predsednica, hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada skupaj z rebalansom državnega proračuna predlaga spremembo veljavnega odloka v delu, ki se nanaša na leto 2022, saj so bile po sprejetju sprememb iz proračuna za leto 2022 in spremembi navedenega odloka jeseni 2021, sprejeti dodatni ukrepi Vlade, ki se nanašajo predvsem na nova dejstva glede COVID-19 krize, spremenjene gospodarske in geopolitične razmere, negotovost glede zagotavljanja preskrbe z energenti in blaženja draginje v največji meri kot posledica vojne v Ukrajini, naraščajoče inflacije. Ti ukrepi se odražajo v predlaganem povečanju najvišjega obsega izdatkov, saj teh sredstev pri pripravi sprememb proračuna in sprememb odloka za leto 2022 ni mogoče načrtovati.

Vsebina odloka. Skladno s tem Vlada torej za leto 2022 predlaga povečanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna, lokalnih enot, sektorja država ter zdravstvene in pokojninske blagajne, posledice se povečuje tudi najvišji obseg izdatkov sektorja država. Zgornja meja izdatkov sektorja država se bo povečala torej za 1,275 milijonov evrov, to se pravi milijarda 275 na 27 milijard 380 milijonov. Primanjkljaj se bo na drugi strani znižal s 5,5 odstotka na 3,9 odstotka BDP. Po denarnem toku se bo v letu 2022 dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun povečala za 630 milijonov evrov, na 14 milijard 580 milijonov evrov, primanjkljaj pa se bo pri tem znižal s 4,6 na 3,6 BDP. Najvišji obseg izdatkov lokalnih enot sektorja država se bo povečal za 301 milijon evrov, na skoraj 2,8 milijard evrov, kljub manjšemu presežku pa bo saldo zaokroženo znašal 0,0 BDP. Zgornja meja izdatkov zdravstvene blagajne se bo povečala za 380 milijonov evrov na 4,1 milijarda evrov, pokojninske blagajne pa za 260 milijonov evrov na 6,74 milijarde evrov.

Glede ocene Fiskalnega sveta. Na predlog obravnavanega odloka je skupaj z rebalansom podal mnenje tudi Fiskalni svet, ki v luči veljavnosti izjemnih okoliščin v letu 2022 podaja bolj kvalitativno oceno javnofinančnih dokumentov. Ključna sporočila Fiskalnega sveta so, da je predlog rebalansa nerealističen in predvideva izrazito povečanje porabe do konca leta. Fiskalni svet opozarja tudi, da bi bilo za zagotovitev ustreznega srednjeročnega proračunskega načrtovanja potrebno predlog rebalansa obravnavati skupaj s proračunskimi dokumenti za prihodnji leti. Kot prvi odziv naj povem, da s predlogom rebalansa ni bilo smiselno čakati, saj je Vlada že konec avgusta ugotovila, da z zadržanjem proračuna in prerazporeditve ni bilo mogoče uravnotežiti proračuna. Zavlačevanje postopkov bi torej onemogočilo nadaljevanje izvrševanja proračuna. Upoštevanje jesenske napovedi Umar celotne slike ne bi bistveno spremenilo, saj so napovedi ob vseh makroekonomskih tveganjih zelo negotove. Vlada dopušča možnost, da celoten obseg sredstev, ki izhaja iz rebalansa proračuna v letu 2022 morda ne bo v celoti tudi porabljen, a je skladno z javnofinančnimi predpisi pri pripravi rebalansa proračuna treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in tudi vse že prevzete obveznosti, ki bremenijo proračun tekočega leta. Odhodkov torej ne moremo načrtovati v nezadostni višini zgolj na podlagi predvidevanj o tem, da vsa sredstva ne bodo porabljena, več po potrebi v nadaljevanju.

Kar se tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, na predlog odloka je v svoje mnenje podala torej Zakonodajno-pravna služba. V mnenju ocenjuje, da predlagan, da predlagan odlok ne more biti izdan na podlagi 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki govori o spremembah okvira za določitev obsega dopustnih odstopanj od srednjeročne ravnotežnosti zaradi izjemnih okoliščin. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe namreč manjka ugotovitev nastanka izjemnih okoliščin s strani Vlade in ocena o obstoju izjemnih okoliščin s strani Fiskalnega sveta, zato Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da bi morala biti pravilna zakonska podlaga šesti odstavek 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ki določa redni letni postopek spremembe okvira za prihodnja leta.

Naj v zvezi s tem podam še nekaj pojasnil. Kot v oceni priznava tudi Fiskalni svet, v letu 2022 še vedno veljajo izjemne okoliščine, ki so bile, prvič, prepoznane z izbruhi epidemije v letu 2020. Od takrat Fiskalni svet ni podal ocene o prenehanju izjemnih okoliščin in tudi Vlada jih še ni ugotovila njihovega prenehanja, zato ocenjujemo, da je predlagana pravna podlaga ustrezna. Vse to tudi v luči dejstva, da so ključni razlog za povečanje zgornje meje izdatkov prav izdatki povezani z izjemnimi okoliščinami, ki jih jeseni 2021, ko je bila sprejeta zadnja sprememba odloka, ni bilo mogoče planirati. Naj dodam še, da je bila tudi septembra lani pripravljena sprememba takrat veljavnega odloka v delu, ki se nanaša na leto 2021, za katero je bila zakonska podlaga ravno tako 13. člen Zakona o fiskalnem pravilu. Takrat Zakonodajno-pravna služba na pravno podlago ni imela pripomb. Če povzamem, če ne bi bilo izjemnih okoliščin, spremembe odloka o delu, ki se nanaša na tekoče leto 2022 ne bi bile potrebne. Ker pa je na podlagi instrumenta izjemnih okoliščin v leto 2022 še vedno omogočeno odstopanje od fiskalnih pravil, Vlada zaradi enkratnih dejavnikov predlaga povečanje zgornje meje izdatkov. Če zaključim, spoštovane poslanke in poslanci, ker so za 2022 prevzete višje obveznosti od načrtovanih v veljavnem proračunu, in sicer tako za obvladovanje Covid-19 krize, predvsem naknadne obveznosti, ki so sledile iz protikoronskih ukrepov, na primer financiranje ZZZS blagajne, solidarnostni dodatki preko ZPIZ, kot tudi za obvladovanje energetske krize, draginje, inflacije, odzivnosti zdravstvenega sistema in podobno je potrebno ustrezno preurediti zgornje meje izdatkov v veljavnem odloku. S tem se bo zagotovilo transparentnost javnih financ, pa možnost ustreznega ukrepanja Vlade glede na trenutne razmere. Hvala lepa.