Ja, evo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, pa tudi seveda drugi prisotni!

Naj že uvodoma izpostavim, da iz predloga stališča izhaja, da Republika Slovenija podpira predlog direktive. Glavni namen predloga je, da se podjetja tudi z davčnimi ukrepi spodbudi, da svoja vlaganja v večji meri financirajo z lastniškim kapitalom. Podjetjem bi bila tako priznana olajšava za 10 let, ki bi bila obračunana v obliki obresti na medletno povečanje lastniškega kapitala. To bi podjetja v večji meri spodbudilo, da bi vlaganja financirala ne le z zadolževanjem, pač pa tudi z lastniškim kapitalom. Tako bi bila podjetja kapitalsko močnejša, bolj likvidna, odpornejša na šoke in nepredvidene dogodke ter bi dodatno prispevala k razvoju kapitalskih trgov. Drugi predlagani ukrep se nanaša na omejitev odbitka obresti, ki izhajajo iz zadolževanja, po predlogu bi bil odbitek omejen na 85 % presežnih stroškov izposojanja. Se pravi, če si predstavljate, imate tisto, kar plačate obresti za izposojen denar, tisto kar prejmete obresti za tisto kar ste posodili in od tega se 85 % odstotkov zgolj upošteva kot odbitek v smislu davka od dohodkov pravnih oseb. Na eni strani bi bila davčnim zavezancem torej priznana olajšava za lastniški kapital, na drugi strani pa bi bilo omejeno davčno priznavanje odhodkov za obresti. Ukrepa sta nekoliko namenjena tudi zagotavljanju vzdržnosti nacionalnega proračuna. Sicer je to bolj na kakšni tretji decimalki, na ravni Evropske unije bi to bilo najbrž tam okrog 3 do 4 milijarde evrov letno v smislu javnofinančnih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Trenutno je zagotovo tale režim, kot velja, davčno ni najbolj naklonjen kapitalu.

Se pravi, če pogledamo obresti, te imajo predviden davčni ščit, se pravi, jih lahko uveljavljamo kot stroške. Tisti kapital, ki ga je pa lastnik investiral v podjetje, se pa ne obrestuje oziroma se ne pozna nikjer, da je ta kapital tam in iz tega razloga je tudi v tem trenutku nekoliko ugodneje, da nekdo financira svoj podjem z dolgovi v razmerju do kapitala. V tem trenutku že obstajajo določeni mehanizmi na področju obresti, ampak so te omejeni predvsem na povezane osebe. Tukaj imamo recimo priznano obrestno mero in tisto, kar je čez, se ne prizna. Imamo tudi recimo pravilo tanke kapitalizacije, ki spet vpliva na to, da ne sme biti več kot toliko kapitala, ne sme biti več kot toliko dolga v razmerju do kapitala. Ampak kot omenjeno, tukaj gre zgolj za tiste primere, ko se gre za povezane osebe. Ta rešitev, ki jo pa predvideva in predlaga, se pravi, Evropska komisija pa zdaj se ukvarja z vsem ostalim.

Se pravi, dodajamo tudi, da je bil predlog direktive najavljen že v sporočilu Komisije za obdavčitev podjetju v 21. stoletju, ki ga je komisija predložila lani spomladi in s katerim se naslavlja ustrezno in transparentno obdavčenje tudi v tem tako imenovanem post Covidnem obdobju in posredno tudi v sporočilu komisije v Uniji kapitalskih trgov za ljudi in podjetja, izdanim pred dvema letoma. Predlagana je uporaba od 1. januarja 2024. dalje, kar nekako tudi sovpada z načrti Vlade glede prenove določenih davčnih zakonov in glede na navedeno, Vlada predlaga, da se ta predlog stališča tudi podpre.

Za dodatna pojasnila sem pa seveda na razpolago.

Hvala.