Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke, poslanci, ostali navzoči!

Na kratko bom predstavil Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov v Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko.

Uvodoma bi želel povedati, da sta Evropska unija in Japonska pogajanja o sklenitvi sporazuma zaključili že leta 2018 ter da je v veljavi od februarja 2019. Sporazum, ki primarno odpravlja trgovinske ovire na področjih trgovine z blagom, storitvami in javnih naročilih, vsebuje tudi poglavje o digitalni trgovini, v katerega pa še niso bile vključene vse določbe o pretoku podatkov, tako kot je to zdaj že ustaljena praksa v novejših pogajanjih oziroma sporazumih. V času zaključka pogajanj z Japonsko je bilo stališče Evropske unije glede tega vprašanja namreč še v usklajevanju. Glede pretoka podatkov sporazum vsebuje le revizijsko klavzulo, v skladu s katero pogodbenici v treh letih od uveljavitve sporazuma ponovno ocenita, ali je treba v sporazum vključiti tudi določbe o tem vprašanju.

Evropska komisija je horizontalne določbe o čezmejnem pretoku podatkov, ki so osnova za vsa pogajanja Evropska unija o tem vprašanju, potrdila 31. januarja 2018, objavljene pa so bile julija istega leta. Od takrat so bile uspešno »izpogajane« v okviru več dvostranskih pogajanj o prosti trgovini in s strani Evropske unije predlagane v okviru tekočih pogajanj o e-trgovini v WTO. Evropska unija tako zadevane določbe zato zdaj vključuje tudi v sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko. Ob začetku pogajanj o tem vprašanju je tekla razprava tudi na vrhu Evropske unije in Japonske maja 2022 in glede na poglobljene ter dinamične odnose med Evropsko unijo in Japonsko, ter predvsem strateški pomen njunega sodelovanja se ocenjuje, da bi bilo primerno, da se pogajanja o tem vprašanju začnejo, čeprav podatki med Evropsko unijo in Japonsko že zdaj v veliki meri prosto tečejo, bi dogovor v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu namreč prinesel dodatno pravno varnost tako za podjetja kot za posameznike. Pogajanja o zadevnem vprašanju bo v imenu Evropske unije vodila Evropska komisija, ki za to seveda potrebuje pooblastilo, ki se daje s potrditvijo obravnavanega sklepa. Komisija se bo morala pogajati v skladu s pogajalskimi smernicami, ki so priloga sklepa. Iz njih izhaja, da se bodo določbe, o katerih bodo tekla pogajanja, nanašala izključno na čezmejni pretok podatkov med Evropsko unijo in Japonsko. Pri tem poudarjajo, da mora biti pristop Evropske unije skladen s pristopom, ki ga Evropska unija že zasleduje v okviru drugih dvostranskih in večstranskih trgovinskih in naložbenih sporazumov. Cilj predloga je sprejetje pravil, ki obravnavajo neupravičene ovire za pretok podatkov, vendar hkrati ohranjajo regulativno avtonomijo Evropske unije, zlasti na področju varstva podatkov in zasebnosti. Izpostaviti velja, da je priporočilo za začetek pogajanj o pretoku podatkov na osnovi horizontalnih določb Evropske komisije iz junija 2018, podprl tudi evropski nadzornik za zaščito podatkov. Ta ocenjuje, da predlagane določbe pomenijo uravnotežen kompromis med zasebnim in javnim interesom, omogoča naslavljanje protekcionističnih praks v tretjih državah in hkrati zagotavljajo, da trgovinskih sporazumov ni možno izrabiti za izpodbijanje visoke ravni zaščite podatkov, kot jo imamo in jo zagotavlja zakonodaje v Evropski uniji. Glede na vse navedeno predlagamo, da Republika Slovenija priporočilo sklepa Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o vključitvi določb o čezmejnem pretoku podatkov, sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko ter povezane pogajalske smernice, vključeni v predlogi priporočila sklepa sveta, tudi podpre.

Najlepša hvala za vašo pozornost.