Spoštovani podpredsednik!

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani minister Kumer, drugi predstavniki Vlade.

Poglabljajoča se energetska kriza in draginja sta v stisko pahnili že številne prebivalce v Sloveniji, enako velja za podjetja in tudi kmetijstvo. Na polju stisk pa populizem posebno dobro kali in tega se zaveda tudi predlagatelj izredne seje, Poslanska skupina SDS. Če se je seja matičnega delovnega telesa izkazala kot dobrodošla z vidika izmenjave stališč in mnenj, se človek vendarle ne more znebiti vtisa, da so predlagatelji pri pripravi svoje zahteve nekatera dejstva enostavno prezrli. Med njimi naj v ospredje postavim predvsem dejstvo, da vlada že več mesecev sprejema povezane, med seboj dopolnjujoče se ukrepe. Ti že vsak zase kažejo svojo pomembnost, gledani v celoti pa pokažejo pravo sliko in prispevek k doseganju vladnega cilja oblikovati predvidljivo in varno okolje za potrošnika, gospodarstvo in državo ter zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energenti. Osrednji del zahteve za izredno sejo je predstavljalo pet priporočil, ki so bila, kot ste že slišali na matičnem odboru, prav vsa zavrnjena. Pa temu morda ne bi bilo tako, če predlagateljev pri njihovi pripravi ne bi vodila zgolj všečnost, temveč tudi Se pravi, ne bi vodila zgolj všečnost, temveč tudi izvedljivost. Pri tem je najbolj izstopalo prvo priporočilo, ki je vladi, ki je vlado napotovalo k zavzemanjem za spremembo formule izračuna cen električne energije. Na seji matičnega delovnega telesa je Vlada z jasnimi dejstvi utemeljila zakaj kaj takega ni mogoče, potrdila, pritrdila ji je tudi stroka, vendar tu težav ni konec. Priporočilo, o katerem je na izjemno poenostavljen način z besedo formula predstavljeno izjemno kompleksno vprašanje, je namreč nepošteno do državljank in državljanov. Ob pogovorih o čudežni formuli se lahko ustvarjajo napačni vtisi in vznikajo pričakovanja, ki nimajo nobenih realnih osnov. Dajati laični javnosti upanje, da je možno s preprosto spremembo neke domnevne formule praktično z enim zamahom magično zamejiti cene električne energije in tako z enim zamahom odpraviti tudi vse težave in končati vso bedo, ki jo draginja prinaša, je neresno, neodgovorno in tudi brezčutno. Podobno zavajajoče je tudi priporočilo, v skladu s katerim naj bi energetski dodatek namenil vsem državljankam in državljanom. Ja vsi državljani, so namreč že prejeli svojevrsten energetski dodatek. Pomoč za blažitev posledic draginje je prišla v obliki več ukrepov. Zamejitev cen električne energije in zemeljskega plina in znižanje stopnje DDV z 22 na 9,5 za več energentov sta bili dve najbolj izstopajoči rešitvi, ki delujeta na vse državljanke in državljane, nikakor pa ne osamljeni. Naj naštejem še nekatere. Vlada je ponovno uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest, se začasno odpovedala prispevkoma za energetsko učinkovitost in zagotovila najnižje možne trošarine za gorivo. Ohranjajo se pa tudi znižanje trošarine za električno energij. Vse to državljanom pomaga prebroditi draginjo, ki se poraja iz energetske krize. Prav povedano ovrže očitke predlagateljev, da ukrepi za blaženje energetske draginje ne naslavljajo celotnega prebivalstva, temveč zgolj ozek krog upravičencev, ne ukrepi tangirajo vse prebivalce, socialno najšibkejši pa so zgolj deležni dodatnih pomoči, ki jim zaradi njihove ranljivosti tudi pritičejo. Vlada skrbi tudi za pomoč podjetjem in aktivno sodeluje s stroko. Za področje gospodarstva, denimo delujeta dve problemski skupini in dve gospodarski koordinaciji, ki združujejo tako predstavnike zbornic in združenj kot ekonomske strokovnjake in predstavnike energetskih podjetij, ki pretresajo probleme in skupaj iščejo rešitve. Enako aktivno pa je Vlada vključena tudi v iskanje rešitev na evropski ravni. Naj spomnim, 15. slovenska vlada, ki jo vodi doktor Robert Golob, je mandat nastopila 1. junija letos. Premier se je skupaj z ministrsko ekipo prioritetno lotil omilitve posledic energetske in prehranske draginje. Prve pobude z njegove strani so bile na zasedanju Evropskega sveta izražene že istega junija. Ko so julija ministri Evropske unije sprejemali koordinirane ukrepe za zmanjševanje odjema plina, je to vključevalo tudi rešitve, ki jih je predlagala prav nova slovenska vlada.

V drugi polovici avgusta je Republika Slovenija Evropski komisiji in državam članicam posredovala non paper, v katerem je predlagala rešitve na EU nivoju za poglabljajočo se energetsko krizo. 9. septembra letos je potekalo izredno zasedanje ministrov za energijo in ministru Kumru je tedaj uspelo v končni dokument vključiti vse bistvene zahteve Slovenije. Ko je evropska komisija 14. septembra predstavila svoje predloge za ukrepanje na trgu z električno energijo, je bilo jasno, da so v njih prepoznana in upoštevana tudi slovenska prizadevanja. Vlada torej še kako aktivno počne tisto, kar je v danih razmerah od nje tudi edino logično in pričakovano, na eni strani zastopa interese Republike Slovenije in v njenem imenu išče možnosti za koordinirane rešitve na evropski ravni. Na drugi strani pa se zaveda, da ta prizadevanja niso dovolj in da je treba vzporedno že pomagati, in to na premišljen, ciljan, strukturiran in ažuren način. Če ukrepi ne bodo ustrezali vsem tem postavkam, ima vse skupaj namreč lahko jalov učinek. To, da so ukrepi začasni, ne pomeni, da so lahko za to nedodelani in nepremišljeni. Kot takšni imajo namreč lahko posledice, ki bodo vse prej kot začasne. Pri všečnih predlogih za ukrepe je treba biti zato previden in v mislih ne imeti le koristi, ki bi jih posamezni ukrep eventuelno lahko prinesel kratkoročno, temveč ga ob obilici preudarnosti umeščati tudi v širši kontekst. S tem v prvi vrsti mislim na njegov vpliv, na ravnovesje in vzdržnost javnih financ. Če se te porušijo, bo to prizadelo ta iste ljudi, ki so uživali v ugodnosti od nekega nepremišljenega ukrepa.

Kaj smo torej naredili z njim? V Poslanski skupini Svoboda zato trdno stojimo za vsem početjem vlade in pristop, ki ga je ta ubrala, ocenjujemo kot edino primeren. Prepričani smo, da se bo vlada še naprej ažurno odzivala na dogajanja in pripravljala ukrepe podobne sedanjim, s katerim se bremena draginje na eni strani pravično porazdeljujejo, na drugi se ob tem ne zanemarja učinkovite porabe javno finančnih sredstev. Vse povedano je dokaz, da je Slovenija daleč od neme opazovalke dogajanja. Za proaktivnost te vlade nam torej ni treba skrbeti. Dejstvo, da so bila priporočila zavrnjena, se nam zato v nobenem pogledu ne zdi usodno. Za vsa izvedljiva priporočila pa smo tako poslanci Svobode kot predstavniki vlade vedno odprti, kar navsezadnje dokazuje tudi srečanja na najvišji ravni, na katerih sodeluje tudi opozicija.

Hvala za pozornost.