Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci in poslanke!

Vlada Republike Slovenije je pripravila mnenje o priporočilih v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske blaginje, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev. Predlagatelji predlagajo pet priporočil, ki se nanašajo na zastopanje interesov Republike Slovenije v Evropski uniji na energetski dodatek, znižanje DDV za vse energente, povišanje zneska pomoči gospodarstvu in kmetijstvu in na odstop od namena spremembe Zakona o dohodnini. Vsa v priporočilih izpostavljena področja so izredno aktualna, zato jim v zadnjem obdobju tudi namenjamo veliko časa in sredstev. Visoke cene energije in nestanovitnost hranijo naraščajočo inflacijo in močno vplivajo na podjetja in potrošnike vključno z najbolj ranljivimi energetsko revnimi. Prihodnost je negotova, zlasti v luči gibanja cen energije ter globalnih in domačih gospodarskih gibanj. Javne finance so v takšnih razmerah zelo na udaru. Po eni strani se še nismo povsem izvili iz primeža javnofinančnih posledic krize covida, ko je, na drugi strani se je že treba soočiti s trenutnimi draginjskimi pritiski in ne preveč obetavnimi gospodarskimi napovedmi, k negotovosti pa prispevajo tudi geopolitične razmere v Evropi in svetu. Vse navedeno je treba upoštevati pri snovanju smiselnih in vzdržnih politik tako na prihodkovni strani, torej na davkih, kot tudi na odhodkih.

Pri pripravi in sprejemanju ukrepov Vlada skuša ravnati odgovorno v korist vseh prebivalcev Slovenije, a tudi z mislimi v prihodnost. V sedanjih razmerah je treba ukrepati hitro in učinkovito, po drugi strani pa ne gre izkoristiti vsega manevrskega potenciala v enem zamahu. Kot rečeno, razmere so negotove, morda in verjetno bo treba na trge in v gospodarstvo poseči še večkrat, zato mora vlada omejen fiskalni prostor, ki se je v zadnjih dveh letih še bistveno skrčil ohranjati za učinkovite in časovno pravilno odmerjene ukrepe v prihodnosti.

V zadnjem času je Vlada v Državni zbor vložila kar nekaj zakonov, ki naslavljajo trenutne draginjske razmere in v veliki meri že upoštevajo cilje, ki so del priporočil, ki jih predlaga skupina poslank in poslancev. To je dobro, saj kaže na skupno zavedanje zahtevnosti situacije in skupnega spopadanja z njo. Vlada je mnenja, da je sicer sprejemanje širokih in ne ciljanih ukrepov, ki bi prinašali koristi najširšemu krogu upravičencev zagotovo lahko všečno, a manj primerno in že srednjeročno lahko neugodno za ravnovesje, finančno vzdržnost in blaginjo ljudi. Pripravljamo in sprejemamo tako ukrepe, ki so namenjeni vsem, a jih pogosto kar nekako zanemarimo oziroma spregledamo, kot pa tudi ukrepe, ki predstavljajo spodbudo oziroma pomoč samo določenim skupinam. Kot primere splošnih pomoči lahko omenim nekaj ukrepov tako na davčnem kot na ostalih področjih. Znižali smo stopnjo DDV na tiste energente, za katere je to po evropski direktivi sploh mogoče. Prav tako smo znižali trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve po evropski direktivi. Omejili smo višino marže za pogonska goriva in po novem tudi kurilnega olja ter ponovno vzpostavili regulacijo trga skupaj z električno energijo in zemeljskim plinom. Tem splošnim ukrepom skušamo komplementarno preko direktnih spodbud, plačil in drugih instrumentov posebej nasloviti še najbolj ranljive oziroma prizadete skupine. V to skupino ukrepov uvrščamo draginjski dodatek in nenazadnje tudi spremembo Zakona o dohodnini, ki preko višje dodatne splošne olajšave in dviga meje dohodka za upravičenost povečuje razpoložljivi dohodek zavezancem z nižjimi dohodki. Sprejemanje samo ukrepov, ki prinašajo koristi vsem je na prvi pogled, kot rečeno, lahko vabljivo, a dejstvo je, da vseh državljanov energetska kriza ne bo prizadela na enak način. Prav tako tudi, ko govorimo o pomoči gospodarstvu, niso vse panoge in vsa podjetja v enakem položaju. Posledično na primer namenjanje energetskega dodatka vsakemu državljanu, kakor tudi namenjanje pomoči vsem podjetjem, ne da bi presojali dejansko potrebo po pomoči posameznikom ali podjetjem, ni smiselno in ni učinkovito. Ob tem velja dodati, da Slovenija k ukrepom na eni strani pristopa samostojno, hkrati pa aktivno, proaktivno, kot polnopravna članica EU išče tudi možnosti za koordinirane rešitve na EU ravni. Vlada vse od nastopa mandata v EU aktivno zastopa interese Republike Slovenije in deluje v njeno korist, pri tem pa sta tako predsednik Vlade kot minister za infrastrukturo dejansko vodilna na tem področju, ker sta strokovnjaka z energetike.

Spoštovani! Vlada je proučila priporočila, ki jih je pripravila skupina poslank in poslancev in v povezavi z vsem do sedaj omenjenim ugotovila, da tako skupno kot posamično priporočila ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov s katerimi se soočamo. Bomo pa tako kot smo do zdaj, k izzivom, ki prihajajo, pristopili preudarno in pripravili ukrepe na način pravične porazdelitve bremen draginje ob čim bolj učinkoviti porabi javnofinančnih sredstev. Vedno bomo imeli pred očmi blaginjo državljank in državljanov, vendar tudi ob misli, da je treba živeti ne samo danes, ampak tudi jutri.

Hvala lepa.