Spoštovana predsednica, poslanke, poslanci, pozdravljeni ostali prisotni!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 3. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi z omilitvijo posledic inflacije in energetske draginje. Dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila je v imenu predlagatelja podal poslanec Franc Breznik. Izpostavil je, da je namen vložene zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora in predlaganega priporočila poiskati skupne rešitve v boju proti trenutno visoki inflaciji v Sloveniji. Poudaril je, da so k inflaciji največ prispevale višje cene goriv in energije, in sicer za 36,7 %. Omenil je, da je Vlada sicer predlagala in sprejela določene ukrepe za ublažitev energetske draginje, vendar pa ti ukrepi naslavljajo zgolj ozek krog upravičencev. Predlagatelj za to v predlogu priporočila med drugim predlaga, da Vlada spodbudi Evropsko komisijo k spremembi formule za izračun cen električne energije na evropskem trgu. Predlaga Vladi, da energetski dodatek nameni vsem državljanom ter predlaga, da Vlada zakonsko določene dajatve na vse energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo 5 %. Predlagatelj predloga priporočila Vladi predlaga tudi, da poviša znesek pomoči, ki je namenjen za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, ter v pomoč vključi vse energente, ki se v Sloveniji uporabljajo za opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti.

Predstavnik ministrstva za finance, državni sekretar Tilen Božič, je poudaril, da vlada pripravlja in sprejema ukrepe, ki ne predstavljajo zgolj neposredno plačilo oziroma spodbudo posameznikov. Omenil je znižanje stopnje DDV za vse tiste energente, za katere je to po evropski zakonodaji mogoče, znižanje trošarine vsem glavnim energentom na raven minimalne obdavčitve, omejitev višine marž za pogonska goriva in kurilnega olja ter vzpostavitev regulacije trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Gre torej za komplementarne ukrepe, saj posamični splošni ukrepi zagotovo ne bi dosegli cilja. Predlagana priporočila Poslanske skupine SDS po mnenju Vlade ne predstavljajo ustreznega ciljnega naslavljanja izzivov s katerimi se trenutno soočamo. Sprejemanje širokih in neustrezno ciljanih ukrepov bi lahko v trenutnih razmerah visoke negotovosti že srednjeročno delovalo neugodno za ravnovesje in vzdržnost javnih financ ter posledično na splošno blaginjo prebivalstva.

V dolgi razpravi so razpravljavci iz koalicijskih poslanskih skupin podprli mnenje Vlade k predlogu priporočila. Med drugim so menili, da je sprejemanje širokih in neustreznih ciljanih ukrepov, kot so predlagani po posameznih točkah predloga priporočila iz različnih vidikov neustrezno. Poudarjeno je bilo, da vseh državljanov energetska kriza ne bo prizadela na enak način, prav tako tudi, ko govorimo o pomoči gospodarstva, niso vse panoge in vsa podjetja v enakem položaju. Posledično namenjanje energetskega dodatka vsakemu posameznemu državljanu, kakor tudi namenjanje pomoči vsem podjetjem, ne da bi presojali dejansko potrebo po pomoči posamezniku ali podjetju, ni smiselno in ni učinkovito. Glede predloga, da bi se stopnja DDV za vse vrste energentov znižala za 5 %, so prav tako menili, da bi šlo za nepremišljen ukrep, od katerega bi ponovno največjo korist imeli najpremožnejši. Posledica tega ukrepa pa bi bilo tudi manj vplačil v enega najpomembnejših virov državnega proračuna in s tem bistveno manj sredstev za šolstvo, socialo, zdravstvo in druga področja.

Poslanci iz vrst predlagatelja pa so izrazili podporo predlogu priporočila. Med drugim so v zvezi s predlogom, da se energetski dodatek nameni vsem državljanom izpostavili, da je mogoče razumeti trditve Vlade, da je treba pomoč nameniti tistim, ki jo najbolj potrebujejo, vendar pa taki ciljni ukrepi zahtevajo veliko birokracije in pogosto ne učinkujejo optimalno. Poudarjeno je bilo, da je bil pri zadnjem energetskem dodatku izpuščen precejšen segment prebivalstva, na primer zaposleni z minimalno plačo, ki niso prejemniki socialnih pomoči. Energetska draginja in nasploh inflacija pa jih bo prav tako močno prizadela. Glede predloga, da se stopnja DDV za vse vrste energentov zniža na 5 % pa so poudarili, da gre za ukrep, ki ga je v Evropski uniji uporabilo kar nekaj držav članic. V zvezi z mnenjem Vlade in koalicijskih poslancev, da bi tak ukrep pomenil manj nabranih sredstev v državni proračun pa je bilo izraženo mnenje, da bi bila posledica tega ukrepa tudi manj socialnih transferjev, ker bi že ta ukrep olajšal draginjo vsem prebivalcem.

Po razpravi je odbor glasoval o vseh poglavjih predloga priporočil skupaj in jih ni sprejel.