Torej, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovana državna sekretarja, predsednica, spoštovana slovenska javnost!

Za nami je 100 dni nove Vlade. Pred nami so, lahko rečemo, novi izzivi, izzivi, v katerih se prepleta tako imenovana covid kriza z novo energetsko krizo. V kolikor umna politika želi izvajati ukrepe, ki bodo v dobrobit slovenskega gospodarstva, državljanov, državljank, ki bodo krepili blaginjo slovenskega naroda, ki bodo pomagali slovenski samooskrbi, energetski samooskrbi, mora poznati anamnezo, mora poznati vzroke za krize in na podlagi anamneze se določijo tudi politike, ki bodo kvalitetno delovale in ki bodo pripeljale do določenih rezultatov. Preden kot predlagatelj tega sklica v zvezi z omilitvi posledic inflacije energetske draginje, naj vas spomnim, da je pretekla Vlada, se prav, tako spopadala s krizo, da je ob koncu svojega vladanja ugotavljala ali pa začela ukrepe zoper energetsko draginjo, energetsko krizo, in da smo to krizo morda videli nekoliko drugače. Videli smo kot velik, tudi strukturni problem določenih politik na evropskem nivoju, ki so se dogajale, lahko bi rekel, z roko v roki in niso sledile realnim pričakovanjem pa realnim geostrateškim izzivom Evropske unije kot takšne.

Zato mi dovolite, da na začetku, da na začetku pokažem nekaj rezultatov, kako je, ko se spopade z največjo zdravstveno krizo v Evropi v zadnjih sto letih po španski gripi in kakšen je bil rezultat rasti bruto družbenega produkta v lanskem letu. Slovenija je lani imela najvišjo gospodarsko rast na področju Evropske unije. Bonitetne ocene za 2021, vseh štirih največjih bonitetnih agencij so bile v razredu AA in so obetale stabilne obete za nadaljnjo krepitev rast Slovenije kot države in njene ekonomije. Inflacija, kot vidite, se je v času Janševe vlade z relativno trdo regulacijo tudi v času po januarju, držala blizu 5 odstotkov, zdrsnila je v času volitev na 6 odstotkov. Zaradi česa to govorimo? Govorimo zaradi tega, ker po vsej verjetnosti nova Vlada ni zaznala strukturnih problemov, ki nastopajo s pričujočo energetsko krizo, ni takoj začela izvajati politike, v tem času je izvajala klasično čistko kadrov, ki jim niso bili po volji. V tem času je izvajala nek piar, v tem času je sprejemala neke družbeno-politične, civilne organizacije tukaj v parlamentu, v tem času je odšla tudi na dopust, itn. Inflacija, ki jo želimo danes predstaviti, je posledica izvajanja slabih politik, predvsem pa izvajanja slabe anamneze te krize. Zato smo prepričani, da je inflacija, dvig inflacije vsaj za 4 odstotne točke pretiran, in da bi lahko ostali v inflacijskem območju, ki je bil daleč pod ravnjo Evropske unije, v času Janševe Vlade celo pod evro območjem. To je ključni problem in te 4 procente dodatne inflacije pomeni 4 dodatne procente zmanjšanja vseh prihrankov slovenskih državljanov doma in v tujini, padec vseh slovenskih pokojnin, nenazadnje tudi dohodkov uslužbencev v javni upravi, predvsem pa delavcev in delavk, ki delajo vsak dan za stroje in se borijo za slovensko preživetje.

Tukaj sedaj vidite inflacijo v EU in pa v Evroobmočju. Tam, kjer je tista rdeča črta vidite Slovenijo, ki je padla daleč, tisto zadnjo tretjino držav z najvišjo inflacijo, daleč pa seveda od povprečja inflacije Evroobmočja. Tukaj vidite rapidno rast cene življenjskih potrebščin, ravno zaradi česa smo sklicali to sejo, torej pomembnost te inflacije in pa dvig cen se bo pomembno poznal pri vsakdanjem življenju ljudi, njihovem standardu, nenazadnje tudi njihovemu preživetju. Pomembno pa bo vplival tudi na okolje, na gospodarsko okolje podjetij, ki so predvsem manjša, relativno hitro prilagodljiva, ampak Slovenijo se moramo zavedati, Slovenija nima velikih multinacionalk, z izjemo ene in dveh. Slovenija ima predvsem malo gibko gospodarstvo, ki je iskalo vedno in povsod tržne niše. Slovenija ima z Zvezno republiko Nemčijo 13 milijard blagovne menjave, gre za največji trg in ravno problem Nemčije in njenega gospodarstva, njenega energetskega, predvsem pa strateško- energetskega razvoja v zadnjih letih, je po vsej verjetnosti vplival na ključni problem draginje predvsem na elektro področju v Republiki Sloveniji.

Tukaj lahko vidimo tudi zmanjševanje brezposelnosti v zadnji Janševi Vladi. Na koncu smo dosegli rekordno brezposelnost in ta na podlagi vseh ukrepov te Vlade, torej prejšnje Vlade, je še vedno v rekordnem položaju. Torej, brezposelnost krepi, lahko bi rekel, tudi domača poraba, številni projekti. Janševa vlada je zagnala, lahko bi rekel, projektov za približno osem milijard evrov. Ni občine, ni krajevne skupnosti, kjer ne teče eden izmed pomembnih projektov, ali je to obnova cest, železnic, ali je to obnova telekomunikacijskih omrežij, ali je to, lahko bi rekli, obnova šolskih poslopij, vrtcev, športnih objektov, domov za starostnike in tako naprej. Država, odboj po Janševi vladi ali pa v času Janševe vlade, kjer se je spopadala s krizo, kjer je predsedovala Svetu Evropske unije, je bil močan in je krepil, lahko bi rekel veliko upanje, da Slovenija končno odrine po poti, ki smo si jo zadali leta 1991. Slovenija je imela velike izzive in jih ima. Slovenija lahko pride v naslednjih letih med 30 najbolj razvitih držav in slovenski BDP na prebivalca, ki je danes približno na 25 tisoč evrih, se lahko v prihodnjih letih dejansko začne dvigovati. Pomembno je izvajati pomembne politike in videti stranpoti tudi sosednjih držav, predvsem naše velike izvozne partnerice Nemčije.

Tukaj vidite brezposelnost v Evropski uniji, tudi tu lahko vidite pravilno izvajanje, torej zadnje Janševe vlade. Slovenija, torej 3,9 % brezposelnost smo še na račun tega in trenutno še držimo eno najnižjih brezposelnosti v Evropski uniji, pomeni polno zaposlenost in to krepi tudi vse prispevke v vse tri blagajne. To pomeni, da je tudi Slovenija v času vaše vlade pobrala samo v letošnjem maju za približno 250 milijonov evrov, govorim na mesečni ravni, več dajatev, trošarin, davkov, kot jih je recimo na leto 2021. Janševa vlada vam je pustila v državni zakladnici devet milijard evrov, podatek iz junija 2022. Tukaj vidite večinoma pozicij, iz katerih je torej revija The Economist, Slovenijo uvrstila na drugo mesto na lestvici držav OECD o učinkovitosti protikriznih ukrepov. 15 takšnih področij je bilo, kjer so nas ocenjevali in Slovenija je bila na drugem mestu. Ravno tukaj se kaže potem zaupanje v to državo, da pelje prave ukrepe in da lahko bi rekel, da iz te krize odhajamo veliki zmagovalci. Vedno v zgodovini, spoštovane kolegice in kolegi, je bila vsaka kriza za umne ljudi nova priložnost, novo upanje. V tej krizi smo to upanje Slovencem, veliki večini Slovencem dali, ne vsem, ampak veliki večini Slovencem in ravno ta rezultat, ko nas je primerjala revija, kaže na to, da se je Janševa vlada, lahko bi rekel, izredno izkazala.

Slika, ki jo pa prikazujem sedaj, pa je ključen problem evropske energetske politike. Slika, ki vam jo prikazujem, je gradnja novih elektrarn na premog, premogovnih elektrarn na svetovnem nivoju. V svetu, v času, ko se Evropa gre po poti zelene preobrazbe, ko govorimo o digitalizaciji, se svet vrti v eni smeri popolnoma drugače. Naši partnerji, ki čakajo na naše slabe politike, govorim seveda na ravni Evropske unije, predvsem Kitajska je v zadnjih 20. letih, tukaj vidite statistiko gradnje novih termoelektrarn na premog v zadnjih 20. letih, Kitajska je inštalirala za 943 gigavatov novih termoelektrarn. Če to ponazorimo z našo edino termoelektrarno TEŠ 6 je to približno 1570 termoelektrarn, kot je TEŠ 6. Na drugem mestu vidite Indijo, Indonezijo, Združene države Amerike in tako naprej. Nikjer v celoti v tem ne boste videli, res, da ima Nemčija je otvorila, torej je na novo inštalirala nekaj novih termoelektrarn na premog, ampak tukaj vidite ključni problem. Zakaj to govorim? Ko se bomo odločali na evropskem nivoju, ali gremo v radikalno zeleno preobrazbo ali ne, ali bo ta postopna, ali bomo svoje vire pogledali, kateri so naši skupni viri, našli tudi, lahko bi rekel, svojo samozadostnost v tem, potem lahko govorimo, da je naša kritična infrastruktura, v katero spada energetika v celoti, da bo popolnjena z viri in viri, energija kot takšna, še posebej pa električna, ki je univerzalni vir energije, daje izrazito, lahko bi rekel, konkurenčno prednost tudi v Sloveniji.

V Sloveniji, spoštovani kolegice in kolegi,

v zadnjih letih zaradi umnega dela nekaterih ljudi v zadnjih desetletjih na področju energetike imamo relativno dobro strukturo slovenskega energetskega sistema. Tukaj je primerjava z nemškim. Tukaj vidite obnovljive vire energije. Gre za Agencijo za obnovljive vire energije, nemško, to je njihova statistika. Nemčija ima približno več kot 500 TWh lastne proizvodnje. Tukaj v plavem, v tem pravem delu vidite vse obnovljive vire. Zraven v stolpisu vidite strukturo vseh obnovljivih virov, začne se z geotermalno energijo, gre proti vetru, fotovoltaiki in pa v velikem deležu tudi biomase, katero tudi zanemarjamo v Republiki Sloveniji. Zakaj je to pomembno? Pomembno je zato, ker pridemo v Nemčiji do ključnega problema, predvsem krize ali pa višjih cen električne energije in kasneje, ko bom povedal tudi formule za izračun električne energije, ravno s tistim kazalcem, kjer piše KERNenergie. Torej gre za atomsko energijo, predvsem pa pod njim kaže na energijo, torej termoelektrarn na plin. Nemčija za to, da je svoj veliki projekt energije vendar zagnala, je potrebovala veliki feedback, veliko rezervo v stabilnem vir energije in to rezervo, hladno rezervo je ves čas držala na v zadnjem, desetletju je gojila na termoelektrarnah na plin in opuščala je jedrsko energijo. To je velik problem. Po covid krizi je ta ekonomski ciklus danes velik. Povprečje, rasti ali porabe elektrike, vsaj 3 do 5 %.

Vse države okrog nas imajo velik ekonom, torej gospodarski ciklus, industrijski ciklus. Industrija potrebuje ogromne, ogromno energije za našo rast in ključen problem se skriva torej ravno v strukturi nemškega sistema in nemškega, v tem nemškem sistemu termoelektrarn na plin ravno in to je posledica kasneje tudi seveda krize, ki je nastala v Rusiji in krize, ki je nastala v, torej med vojno, med podnapadom Rusije na Ukrajino. Od velika odvisnost, torej Nemčije od zemeljskega plina, predvsem tudi v energetskem elektro sistemu, je vplivala tudi na delno energetsko krizo ali pa dviga cen elektrike na n ravni Evropske unije.

Tukaj je nekaj teh kazalk, kazalnikov, zaradi tega, da si pomagamo kakšne politike izvajati in kje najti prostor pod soncem v tem času. Inflacija je bila v letu 2022 v Sloveniji, trenutno kaže, da bo skoraj, približuje se 12 %. Naj povem, da je bilo v lanskem letu, v istem obdobju, v času 3. Janševe Vlade, ta inflacija 2,1%. Naj povem, da se je v tem času so se cene blaga povprečno povišale za 13,9 %, cene storitev za 5,5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 %, poltrajno blago za 3,3 % in za 2,1 % se je torej podražila tudi hrana. Najbolj se je seveda podražil kruh, še posebej po fiasku z odkupom žit, ki ga je storila ministrica za kmetijstvo.

Preden nadaljujem z uvodnim delom, naj povem, da problem, ki inflacije je v velikem delu seveda povezan s cenami goriv in energije, sicer za 36,7 %.

Na koncu pa moram predati priporočila, ki so vezana z omilitvijo posledic inflacije in jih bom kasneje iz klopi nekako opredelil. Gre za pet priporočil. Gre za pet, lahko bi rekel, napotkov izkušenih, izkušenih politikov, ki so vlade volili skozi več semestrov, kako se spopadati z inflacijo, s katere politike izvajati in na podlagi teh politik, da najdemo neko skupno, neke skupne rešitve.

Kot predstavnik Slovenske demokratske stranke, ki je vodila Vlado trikrat, ki je se dvakrat v dveh vladah spopadala z velikimi gospodarskimi problemi, lahko povem, da se, da smo tvorna opozicija, da se zavedamo, da smo vsi na istem čolnu. Zavedamo pa se tudi, da marsikdaj za iskanje najboljših rešitev…