Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj! Saj se bom dotaknila samo enega dela, delno pač kar je v poročilu, pa potem mogoče malo širše še nekaj, in sicer o zemljišču zaraščanju. Vemo, da je država v času epidemije z zakonskimi interventnimi ukrepi pomagala zakupnikom zemljišč sklada z 20 % znižanjem zakupnin in možnostjo brezplačnega zakupa zaraščajočih zemljišč. Ti ukrepi pa potem niso bili več podaljšani po 31. decembru 2021. Vemo, da je odprava zaraščanja pač ostaja ena od prioritetnih nalog sklada. Vemo tudi, da je teh zemljišč leta 2021 naj bi sklad razpolagal z 8 tisoč 642 hektarji takšnih zemljišč, od tega z 2 tisoč 548 hektarji zaraščanja in 6 tisoč 94 poraslih z drevjem, grmovjem in tako naprej. Torej, nekako 10 % naj bi vseh teh kmetijskih zemljišč v lasti sklada obsegala ta zemljišča. To, da je na tisoče hektarjev kmetijskih zemljišč zaraščeno seveda ni nekaj novega. To je vedno bilo, to smo brali v vseh poročilih tudi v preteklosti. Je pa treba izpostaviti eno stvar, in sicer da je prejšnja vlada 24. marca pooblastila ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška, da z državno družbo SIDG, ki upravlja za državnimi gozdovi sklane dodatek k pogodbi o upravljanju gozdov s katerim se družba zavezuje, sedaj citiram, »da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti Republike Slovenije s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.« Tako pač piše v vladnem piar sporočilu tega dne. Pa se opravičujem, da grem malo širše, malo onkraj tega poročila, so par stvari konec koncev vendarle dotikajo tudi tega poročila.

Državnih zemljišč, ki so po dejanski rabi gozd, v OPN so pa po namenski rabi na kmetijskih zemljiščih, je okoli 60 tisoč hektarjev, kar je približno četrtina vseh naših državnih gozdov. Vlada je torej s tem dodatkom k pogodbi dejansko naložila SIDG, da od Zavoda za gozdove pridobi odločbe o poseku četrtine državnih gozdov, če to natančno beremo. Res je, da na koncu verjetno ne bo posekana četrtina, ker verjetno ZGS ne bo dal soglasja za poseg vseh teh gozdov, ne glede na to pa je bil vladni namen, torej prejšnje Vlade, pač zelo jasen. Torej, lahko se poseka tudi do četrtina gozdov in seveda je logično, da so se na to novico takoj nemudoma odzvale okoljevarstvene organizacije, nevladne, ki so seveda pravilno opozorile na izjemno pomembno vlogo gozdov, sploh zdaj v času podnebne biotske krize, konec koncev, podnebna kriza povzroča že zdaj nemalo škodo ravno v kmetijstvu, če smo že pri tem. In, gozdovi konec koncev proizvajajo zrak, ki ga dihamo, ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije in jo ščitijo pred pregrevanjem in to je izjemno pomembna funkcija gozda, ki se je treba zavedat, zato je seveda zaskrbljujoče, da bi se kar četrtina gozdov, recimo, lahko posekala, po tej logiki prejšnje Vlade.

No, kar je pa še bolj zanimivo, iz medijev smo potem izvedeli, da niti Sklad kmetijskih zemljišč, niti SiDG, o nameri Vlade sploh nista bila predhodno obveščena in sta o njej torej izvedela iz medijev. Potem se je pa ministrstvo odzvalo in tukaj citiram in to je tisto, kar me skrbi in na kar bom vezala svoja vprašanja, minister, nekdanji, je izjavil, citiram: »Vse, kar počnemo je, da v luči vedno večjega zaraščanja kmetijskih površin, do katerih prihaja zaradi opustitve kmetovanja ali opuščanja košnje, dajemo možnost lastnikom, da zemljišča, ki so se skozi leta zarastla, povrnejo v kmetijska, jim torej vrnejo osnovno namembnost. Ničesar ne zapovedujemo, dajmo pa možnost in priložnost ob izraženim interesu kmetov ali lokalne skupnosti…«, - do tukaj še vse lepo in prav, kajne, med drugim je pa tudi rekel – »…Gre za odločitev, ki je bila sprejeta tudi v luči spodbujanja kmetovanja in višanja samooskrbe Slovenije. S tem lahko pridobimo dodatna kmetijska zemljišča, kar je izredno pomembno. Kot minister poudarjam, da je nacionalna prehranska varnost moja prva skrb.«

Zdaj, seveda, naj povem, naj poudarim, da v Levici seveda nismo mi kar a priori proti kakršni koli krčitvi gozda, kajne, z namenom pridobitve kvalitetnih kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi se kmetovalo, smo pa proti temu, da se kar vsepovprek seka, na podlagi domnev, nekih interesov, ki bodo izraženi, morda izraženi, ali pa ne, nekje v prihodnosti. In, naj pač poudarim, da Slovenija seveda nima nizke prehranske varnosti zaradi tega, ker bi se zarastla kmetijska zemljišča, ampak predvsem zaradi desetletij zgrešenih kmetijskih politik, ki so recimo slovenskega kmeta ali pa slovensko kmetijstvo popolnoma podredile evropskemu prostemu trgu, kjer mali kmetje seveda ne morejo konkurirati evropskim vele kmetom ali agro korporacijam, ki so dodobra zalite z evropskim denarjem oziroma subvencijami, da seveda ne omenim tega, kaj vse se počne z kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči, kjer se gradijo veletrgovski centri, spalna naselja, celo lakirnica na Dravskem polju, kot vemo. To so te škandalozne stvari, zaradi katerih izgubljamo kvalitetno prvovrstno kmetijsko zemljo in s tem izgubljamo seveda svojo samooskrbno moč, ne toliko, gozdovi, kajne, ki zaraščajo, delno že mogoče, ampak to ni osnovni problem.

In zdaj imam tu jaz nekaj vprašanj za sam sklad, pa mogoče za ministrico, in sicer, najprej za sklad, ali ste seznanjeni z namero, torej prejšnje Vlade, o krčitvah državnih gozdov in prenosom zemljišč na sklad in ali veste, za katera zemljišča gre, konkretno in če veste, kakšna je kvaliteta teh zemljišč, koliko časa bi recimo potrebovali, da se jih usposobi ali pa naredi primerne za kmetovanje, potem, ko bi bil gozd posekan? Potem pa me zanima, ali bi bilo, ali menite, da ne bi bilo bolj smotrno, da SiDG gozd raje pokrči na zemljiščih sklada, ki so že zaraščena ali v zaraščanju? To za vas. Zdaj pa še za ministrstvo oziroma ministrico; ali podpirate namero poseka kar četrtine državnih gozdov, glede na to, da so od sprejetja te namere na vladi do danes nekako minili trije meseci, ali je morda že znan podatek, za koliko teh zemljišč ZVS lahko prižge zeleno luč za krčitev? Saj tudi če ne poznate, nič hudega, lahko pozneje tudi pisno mogoče odgovorite. Ali razpolagate s podatki, da naj bi za kmetovanje na katerem od teh zemljišč izrazili interes kmetje ali lokalne skupnosti? In če so te namere bile izražene, koliko je teh namer in za kolikšen obseg zemljišč gre? Sprašujem tudi ali se vam ne zdi bolj smotrno, da bi se gozd krčilo od primera do primera tam, kjer dejansko obstaja interes kmetov in interes sklada za prevzem teh zemljišč, ne pa da se brije gozd kar vsepovprek, če bo recimo slučajno kdaj v prihodnosti izražen kak interes. In ali boste ta nekontrolirani posek državnih gozdov zaustavili?

Hvala lepa. Toliko zaenkrat.