Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani poslanci, poslanke, vsi ostali gostje, ministrica. Lep pozdrav tudi v mojem imenu, v imenu Kmetijsko-gozdarske zbornice1

Tisto kar je že bila razprava na Komisiji za kmetijstvo pri Državnem svetu, se pravi, ne bom ponavljal, izpostavljal, imate tudi v poročilu ker smo tudi mi kot zbornica sodelovali. Bi pa seveda še enih par stvari dodal. Mi sicer nimamo pripomb na same postopke in zakonitosti delovanja sklada. Mislim, da delajo po svojih pravilih, ki imajo osnovo zakon. Seveda se kmetje velikokrat bi želeli drugačno politiko sklada kmetijskih zemljišč, ampak za to je potrebno spremeniti pravne okvirje. Iz samega, že same razvidnosti, da ima kot fizična oseba največ v najemu, ena oseba 264 hektarjev na degradiranem kočevskem kjer je zakupnina 35 evrov po hektarju, po drugi strani pa seveda pravna oseba, imamo pa dve pravni osebi, ki ima vsaka več kot 3 tisoč, 1,3 tisoč 600 hektarjev in seveda tudi zakupnina 169, 158 evrov po hektarju, kar seveda pomeni, da so to prvovrstna zemljišča, kar nimamo sicer nič proti, vendar je tisto kar smo si kmetje ob ustanovitvi sklada želeli, dobro poleg tistega kar je zakon bil okoli denacionalizacije, itn., smo si seveda želeli povečanja konkurenčnosti slovenskih kmetij zaokrožanju njihovih posesti in seveda s tem tudi večje količine hektarjev, ki jih kmetije imajo. Zdaj tukaj v celi sami zgodovini, se pravi, zemljiško-kmetijska politika te države ni kaj veliko naredila, ni to krivda sklada, ampak sistema zemljiške-kmetijske politike, ki jo imamo, ki lahko pogledamo, da smo si, ne vem, v teh zadnjih 20. letih povečali za pol hektarja povprečno velikost slovenskega kmetijstva, kar pa seveda zelo vpliva na samo konkurenčnost, na stroške in seveda tudi na prehransko in ostalo varnost v Republiki Sloveniji. Želimo si, da pa mogoče v nadalje sklad prav zato, kar je povedal predsednik komisije gospod Cvetko Zupančič, pri teh nakupih in prodaji kmetijskih zemljišč, da je tam sklad pač upošteva tisti stometrski pas od zazidljive parcele in prodaja po gradnji, se pravi, kot po nekih gradnih cenah po nekih gradbenih parcelah na tistem območju, vendar sploh, če tukaj ni nek časovni pas omenjen, tudi če ni nobenega postopka ali pa tudi, če je to, ne vem, neko trajno varovano kmetijsko zemljišče, kar upam, da bomo v prihodnosti tudi pripravili, se seveda sklad, ki to prodaja, prodaja po tistih bistveno višjih cenah, vemo kakšne so. Če pa kupuje v območju teh stotih metrih, pa kupuje izključno kot kmetijsko zemljišče. Se pravi, tukaj pa nima sklad enakih vatlov pri tem, tako da se nam zdi to milo rečeno malo ne fer. To imamo recimo. Potem pa seveda tudi pripombe okoli upravljanja in vzdrževanja osuševalnih sistemov, kar je predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. In nas seveda strjeno opozarjajo, da to vzdrževanja sistemov se ne izvaja povsod enako zadovoljivo ali pa tudi neenako, nekje bolj, nekje manj. Največ teh pripomb imamo severovzhodne Slovenije. Malo manj od drugod. Nekaj pa tudi s Primorske. Zato je seveda potrebno tu Ministrstvu za kmetijstvo in sklad preveri to delovanje, naredi to analizo in tudi predlaga ustrezne rešitve. Seveda si pa kmetje želimo, da bo se v neki bodoči ureditvi Sklada kmetijskih zemljišč, da bi se našla tista rešitev, ki je bila tudi tam že od leta 2008, ko so bili lahko kmetje ali zakupniki člani in vključeni predstavniki uporabnikov v svet zavoda, kar pa, se pravi sedaj tega več ni. So sicer neki zunanji člani, ki pa, mislimo kmetje, da pa to tudi ni v redu. Toliko zaenkrat. Hvala lepa. Ne bi vam kratil vašega časa.