Predsednica, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam poslanke in poslance Državnega zbora, ministrico, predsednika zbornice in vse ostale vabljene na današnjo sejo odbora.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 43. seji 10.6. obravnavala to predstavljeno poročilo o delu sklada za leto 2021. Nekako kot je bilo sedaj proti koncu že omenjeno je bilo leto 2021 leto covid, kar pa v tem delu tudi pomeni, ker so se tudi odpisovala določena najemnina, manj prihodkov tudi naravne nesreče so vedno vir tega, da se odpisuje najemnina za najemnike ali v delu ali v celoti kakor kakšno leto. Iz tega dela pomeni, da je bilo prihodkov nekaj manj, po drugi strani pa sami prihodki sklada kot smo videli so še vedno zadostni za normalno poslovanje tako da, ko bo tema, da se nekako dvigne najemnina kmetom ali pa najemnikom takrat imejmo tudi to na umi, da rezerva je še tukaj tudi za to obdobje. Po drugi strani pa tudi konec koncev ni najbrž cilj sklada vsaj mi tako ugotavljamo, da bomo ne vem koliko zaslužili, ampak da bomo od te zemlje pridelali največ in bili v največji meri oskrbni za kmetijskimi pridelki v Republiki Sloveniji tako kot tudi slovenski državni gozdovi naj bi bil njihov cilj ne tisti milijoni ali pa tudi, ampak predvsem v prvi vrsti čim večja oskrba z lesom naše lesne pridelovalne industrije.

Moramo tudi tukaj je bilo omenjenih več stvari na naši komisiji nekaj jih bom izpostavil ostalo je tudi zapisano tukaj v samem poročilu. Ko je sklad kupoval in prodajal zemljišča nenehno vsako leto ugotavljamo, da bistveno boljša prodaja kot pa dejansko kupuje. Nizke cene, ko nekdo prodaja in visoke, ko nekaj sedaj se bom postavil na stran kmeta, ki želita zemljo kupiti. Vemo obrazložitev, da je veliki vir teh prihodkov, če rečemo, da je bila nakupna cena ne vem evro in pol pa, da je potem prodajna 23 gre iz naslova stavbnega zemljišča, ko prodaja stavbno zemljišče, ampak še vseeno če vzamemo samo kmetijsko zemljišče je skoraj še enkrat večja prodajna cena kot nakupna, zato so tudi dostikrat kmetje težko odločajo za nakup, kajti zemlja skladova je draga.

Kar se tiče najema zemlje. Kar veliko zemljišč je še prostih se pravi, da ni interesa niti kmetu niti kmetijskemu podjetju po teh zemljiščih predvsem so bile omenjene Haloze in tako naprej smo dali eden predlog, da bi bilo zelo dobro, da bi sklad na tistem območju obveščal kmete katera zemljišča so prosta, kajti kmetje dostikrat ne vemo, da so sploh kakšna zemljišča prosta in potem, ko ne veš se tudi ne javiš niti ne zanimaš za to tako, da bi bilo zelo dobro, da bi sklad pač vsako leto obveščal kmete na tistem področju katere kmetijska zemljišča so tam še prosta.

Omenjeno je bilo tudi, da sklad ima še kar veliko zemljišč, ki so v skupni lasti z SIDG, kajti pri razdružitvi so šle narazen samo gozdna zemljišča na SIDG kmetijska tukaj skupna zemljišča, kjer je raba tako gozda kot pa kmetijska pa so še vedno v skupnem upravljanju. Tam pa je, kar veliko problemov in je bilo rečeno na skladu, da je sodelovanje s SIDG precej oteženo ali kako bi rekel, da se ne morejo dogovarjati, da so tukaj problemi tako, da tudi iz tega vidika pozivamo. Sedaj ta oblast na SIDG je odstopila sedaj bo novo. Jaz verjamem, da jih je treba v prvi vrsti pozvati k temu, da to dogovarjanje mora teči, kajti samo takrat, kjer dogovarjanje in razgovori tečejo se tudi kaj reši pa tudi gre za to, da se na teh parcelah čim več in pridela in izstraži od lesa.

Omenjen je bil tudi Gozdni sklad to pa, zaradi tega, kajti obveznosti iz preteklosti, ki jih sklad ima glede na nezmožnost uporabe zemljišč to je že iz Zakona o denacionalizaciji smo nekako zadovoljni, da to funkcionira. Zakaj? Mi smo se zelo bali, ko bodo šli gozdovi pod SIDG, da ne bo prihodkov na skladu in bodo potem, zaradi teh potreb financiranje povečevali najemnino in tukaj smo tudi dobili obrazložitev, da ta del teče se pravi, da Gozdni sklad pokriva tudi potreben del obveznosti sklada kmetijskih zemljišč v tem delu.

Potem omenili smo tudi na naši komisiji problem, ki je bil tudi razvpit v medijih se pravi Kmetijsko-živilski kombinat Kranj kako to rešuje. Tudi to je direktor nam obrazložil, da stvari še niso rešene, kajti tam je šlo za problem, ko je sklad oddal najemniku in je najemnik dal potem v podzakup. Se pravi, ta problematika je še v teku. Na komisiji smo predvsem tudi opozarjali v tem delu, da skladova kmetijska zemljišča so po večini zelo kvalitetna, ravninska, in da seveda, politika sklada mora iti v smeri, kot sem že uvodoma rekel, se pravi, da bo v največji meri skrbela tudi za prehrambno varnost te države. Toliko z moje strani.

Hvala lepa. ostalo je pa tudi v poročilu zapisano.